Tiskane izdaje
Za nazivom, ki ga ima Vilko Rifl zadnja tri leta, odkar so na brniškem letališču vzpostavili posebno službo za nadzor manevrskih površin, se skriva zanimivo in tudi ustvarjalno delo. Opravka ima z živalmi, predvsem s pticami, tako da izzivov ne manjka. Verjetno bi lahko ljudi, ki opravljajo ta poklic v Sloveniji, našteli na prste dveh rok, če ne samo ene; štirje od njih delajo na našem največjem letališču.
»Naša skrb je, da se v notranjem delu manevrske površine letališča, predvsem na območju vzletno-pristajalne steze in v 50-metrskem pasu okoli nje, zadržuje čim manj ptic,« je opisal Rifl, ki se je na letališču zaposlil pred desetimi leti, in sicer v službi za oskrbo letal.
Foto: Jože Suhadolnik/Delo
»Ptice, ki zakrožijo nad območjem, kjer bi lahko bilo nevarno za letala, oziroma sedejo znotraj omenjenega pasu, moramo vznemiriti, da odletijo,« je Rifl opisal najpomembnejšo delovno obveznost. Z avtom se vozi po letališču (ob ograji, ki obdaja letališke površine, je speljana pot, treba pa je zaviti tudi na travnik, ki obdaja vzletno-pristajalno stezo) in nadzoruje območje.
Med sončnim vzhodom in zahodom gre na obhod največ pol ure po tistem, ko se je vrnil s prejšnjega, preden opravi celoten krog, včasih porabi tudi tri ure - vse je odvisno od tega, koliko ptic se v tistem trenutku zadržuje v 'prepovedanem' območju in kako hitro mu jih uspe s pomočjo različnih pripomočkov prepričati, naj odletijo drugam.
Vsako letališče je svet zase
»Pri delu uporabljamo najrazličnejše pripomočke. Izmislili smo si jih sami in uvajamo vedno nove stvari, nekaj izkušenj so nam predali gasilci, ki so delo opravljali pred nami, izkušnje si izmenjujemo tudi s kolegi iz tujine. Vendar jih je težko kar posnemati, saj se na letališčih glede na naravne pogoje zadržujejo različne živali in seveda se vse ne odzivajo na enake dražljaje,« je pojasnil sogovornik.
Način, ki se v Veliki Britaniji zelo obnese, pri nas ne pomaga. Na Otoku so na primer ugotovili, da nekaj deset centimetrov visoka trava dovolj skrije miške, da jih ptice ujede ne vidijo, in zato so hrano začele iskati zunaj letališkega območja. Pri nas se je tako visoka trava posušila, uničila se je ruša in ptice so imele še lepši razgled na hrano na zemlji.
S čim torej na Brniku poskušajo vznemiriti kanje, navadne in rdečenoge postovke, ptice pevke, sive čaplje in štorklje? »Uporabljamo bioakustiko - to so posnetki glasov različnih ptic: golobov, škorcev, vran, kakšne ujede -, trobljo v avtu, prižigamo in ugašamo luči. Med svetlobnimi signali imamo še laser, v skrajni sili uporabimo tudi pirotehniko. V zadnjem času smo poskusili z ragljo in bičem, ki ga ponekod na Štajerskem uporabljajo za pokanje v pustnih sprevodih. Prav bič se je izkazal za izjemno učinkovit pripomoček za odganjanje ptic,« je povedal Rifl.
Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Ideja je bila njegova, bič je naredil sam, s pomočjo navodil na spletu, potem je potreboval kakšen mesec, da se je naučil pokanja. »Ko so bili primerni vremenski pogoji, je včasih nad 'prepovedanim' območjem zajadralo tudi po osem kanj. Vse mogoče smo poskusili - brez učinka. Pokanje z bičem pa deluje. Zvok je tako močan, da prebije zvočni zid, kanje se razkropijo,« je ponosen sogovornik.Kot bi se boril z mlini na veter
Težava njegovega poklica je, da delo ni nikoli opravljeno. Kot bi se boril z mlini na veter, pravi. Ko ptica odleti, ne moreš preprečiti, da se ne bi vrnila. »S pravo taktiko poskušamo zagotoviti, da je v času konic na letališču 'mir'. Tudi če deset minut. V tem času lahko pristane že par letal. Ko letala pristajajo, svojih aktivnosti ne smemo izvajati. Delo pa je res zanimivo, vsak dan se zgodi kaj novega.
Foto Jože Suhadolnik/Delo
In vedno je treba razmišljati in iskati nove možnosti za vznemirjanje, saj se ptice hitro navadijo na zvoke. Nekateri ukrepi že po tednu ne delujejo več. »Paziti moramo, da ne uporabljamo preveč enakih zvokov, nenehno je treba menjavati tehniko pregona,« je še povedal Rifl, po izobrazbi hortikulturni tehnik, ki zdaj dela lovski izpit. Žal je včasih, v res zelo skrajni sili, treba kakšno ptico odstraniti tudi na ta način.
