Tiskane izdaje
Da se uspešnosti podjetij ne meri več samo po finančnih rezultatih, ampak tudi po njihovem vplivu na družbo, so zapisali predlagatelji v pojasnilih ob sprejetju evropske direktive o razkrivanju nefinančnih informacij pred nekaj leti. S tem je družbena odgovornost dobila tudi formalno dimenzijo, odgovornost podjetij.
Združenje Business roundtable, ki vključuje največja podjetja na svetu, je lani izdalo memorandum, v katerem sporoča, da delničarji v podjetjih niso več edini deležnik, še več, niso niti najpomembnejši, pred njimi so še kupci, dobavitelji, zaposleni, skupnost.
PREBERITE TUDI:
»V Sloveniji se še vedno podjetja, ki so del nabavnih verig in jih šokira, ko od kupcev dobijo spiske obveznosti, ki jih morajo izpeljati na področju družbene odgovornosti. Postaja že običajna praksa, da kupec v podjetje pošlje skupino ljudi, ki ves teden pregledujejo, kaj delajo, kako ravnajo z zaposlenimi. Pred leti bi bilo to zelo nenavadno, danes pa se od podjetij pričakuje, da takšne skrbne preglede delajo tudi sama,« poudarja Aleš Kranjc Kušlan, direktor Ekvilib Inštituta.
Nazaj k zaposlenim
Lani so bile klimatske spremembe v središču okoljskih in družbenih politik, navaja Thomson Reuters Regulatory Intelligence, pandemija covida-19 pa je pozornost v dobršni meri preusmerila v socialni vidik. Številna podjetja bodo ocenjena po tem, kako so se odzvala na krizo, še posebej v skrbi za zdravje zaposlenih in delovno okolje, za svoje kupce in okolje, v katerem delujejo, poudarjajo strokovnjaki.
»Socialni vidik je spet v ospredju družbenih politik. Vpliv odločitev podjetij na njihove zaposlene bo za investitorje, ki uspešnost podjetij čedalje bolj merijo skozi okoljske, družbene in vodstvene politike, izjemno pomemben,« piše v najnovejšem poročilu družbe Morgan Stanley.
Uspešnost podjetij se meri po celotnem vplivu na družbo, ne samo po finančnih rezultatih.
Njihovo ozaveščenost in delovanje na tem področju so pred izbruhom epidemije merili v Ekvilib Inštitutu skupaj z GZS, Združenjem delodajalcev Slovenije in Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Raziskava je potekala v okviru z evropskimi sredstvi podprtega projekta za izboljšane družbeno odgovornega ravnanja organizacij v povezavi z zaposlenimi, ki sloni na certifikatu Družbeno odgovoren delodajalec. Podjetja, ki se želijo preveriti oziroma izboljšati na tem področju, se lahko prijavijo za postopek certificiranja. Za prvih sto prijavljenih podjetij v letošnjem letu je brezplačen, za še sto pa v prihodnjem letu in do jeseni 2022.
Manj kot polovica dobro pozna koncept
Med 266 v večini srednje velikimi organizacijami, ki so odgovorile na anketna vprašanja, jih je manj kot polovica (48 odstotkov) dobro seznanjena s konceptom družbene odgovornosti, osnovno razumevanje koncepta pa so ugotovili v 43 odstotkih podjetij. Ne glede na to pa praktično vse ukrepe, ki jih meri tudi certifikat, izvaja med 54 in 84 odstotkov organizacij.
Strategijo trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti je sprejelo najmanj podjetij (54 odstotkov), nekaj več jih izvaja ukrepe s področja medgeneracijskega sodelovanja. V štirih od petih skrbijo za izobraževanje zaposlenih za karierni napredek in izvajajo ukrepe s področja usklajevanja poklicnega ter zasebnega življenja, vsa pa skrbijo za varstvo in zdravje pri delu.
Izvajanje ukrepov krepi kulturo podjetja ter njegov ugled – to sta najpomembnejša razloga, zaradi katerih posvečajo pozornost temu področju –, strinjajo se tudi, da ukrepi pozitivno vplivajo na motivacijo zaposlenih ter prispevajo k manjši fluktuaciji, nenazadnje pa tovrstne aktivnosti pričakujejo tudi njihovi poslovni partnerji. Delodajalci ukrepe še najmanj uporabljajo kot instrument za pridobivanje novih zaposlenih (ocena 3,7 od 5).
Podobno so anketirani odgovarjali na vprašanje o pomenu nagrad in certifikatov s področja družbene odgovornosti – 28 odstotkov jih je že prejelo vsaj eno: prispevajo k ugledu in kredibilnosti organizacije, so strokovno priznanje, krepijo zaupanje poslovnih partnerjev. Hkrati pa so nevtralno ocenili vpliv na dobičkonosnost in tudi na njihovo opaznost v podjetjih.
