Tiskane izdaje
Zaposlitveni intervju ni samo srečanje, na katerem predstavniki podjetja s pomočjo vprašanj spoznavajo kandidata, ampak je tudi priložnost za kandidata, da še kaj več izve o podjetju, kako bi se vključil v ekipo, ali bi lahko izkoristil vse svoje potenciale, kako se njegovi cilji ujemajo z načrti podjetja.
»Kandidati posebej v času velike brezposelnosti, ko se zdi, da imajo vse karte v rokah delodajalci, tega ne izkoriščajo dovolj pogosto. Resda nočete izpasti preveč izbirčni, a vnaprej si je treba pripraviti vprašanja, na podlagi katerih boste prišli do delovnega mesta, ki vam bo najbolj ustrezalo,« je za Forbes povedala kadrovska strokovnjakinja Lynn Taylor.
V razgovoru torej moraš prepričati potencialnega delodajalca, da si najboljši kandidat za razpisano delovno mesto, hkrati pa moraš ugotoviti, ali podjetje in delovno mesto ustrezata tebi. In to lahko storiš samo tako, da zastavljaš prava vprašanja.
Kaj sporočamo, če ostanemo brez besed
Kandidati včasih ostanejo brez besed. Zato, ker v resnici mislijo, da so dobili vse potrebne informacije, ki jim bodo pomagale pri odločitvi o tem, ali jim delo ustreza. Nekateri pa nočejo spraševati, ker menijo, da bi jih kadroviki zaradi tega imeli za preveč nadležne, drugi spet med razgovorom ugotovijo, da delovno mesto zanje ni primerno in zato ne vidijo potrebe po dodatnih informacijah.
Kot je za Forbes povedal strokovnjak Andy Teach, je v zadnjem primeru popolnoma legitimno, da ne sprašujejo. »Vendar, če vas delo zanima in nimate dodatnih vprašanj, s tem tvegate, da bo kadrovik ocenil, da vas delo ne zanima,« je dejal. Poleg tega, še pravijo poznavalci, s tem, ko ne sprašujete, izpustite priložnost, da pokažete, da ste opravili domačo nalogo, proučili podjetje in razmišljali o vaši vlogi v njem.
Občutljiva vprašanja, zavita v celofan
Vse to potrjujejo tudi kadroviki v Sloveniji. Katarina Petronijević, kadrovska sodelavka v Danfossu Trati, poudarja, da so vprašanja kandidatov zelo dobrodošla in jih je v povprečju manj, kot bi si jih zaposlovalci želeli.
Katerih pa si na razgovorih ne želijo slišati?
Katarina Bremec Slanič, vodja razvoja kadrov in posredovanja dela na e-Študentskem servisu: »Slabo uslugo si naredijo kandidati, ki se na razgovor ne pripravijo in postavljajo vprašanja, na katera si lahko sami poiščejo odgovore na spletu ali so o določenem podjetju in delovnem mestu splošno znana.
Za kadrovike je to znak, da kandidat za spremembo na karierni poti ni dovolj motiviran in pripravljen. Samo na podlagi enega 'napačnega' vprašanja se ne odločimo, da nekdo ne bi bil primeren za zaposlitev v našem podjetju. Zanima pa nas, zakaj ga je zastavil, kaj se pod tem skriva in kaj nekoga motivira.«
Mojca Kokalj, vodja kadrovske službe v Danfossu Trati, poudarja, da si kandidat ne dela usluge, če preverja, ali podjetje v resnici pričakuje kandidata, ki ga opisuje v zaposlitvenem oglasu: »Kako dobro pa naj bi govoril angleško, ali je nujno potrebno poznavanje toliko orodij kakovosti, koliko pa je v resnici službenih poti?« je naštela Kokaljeva nekaj primerov.
Samo zaradi tovrstnih vprašanj sicer nekoga ne odslovijo, sogovornica pa predlaga elegantnejše preverjanje teh informacij: »V razpisnih pogojih sem prebral/-a, da gre za 40 odstotkov službenih poti, kar mi je všeč. Me pa zanima, ali lahko urejam termine samostojno, ali so že vnaprej določeni?« svetuje in dodaja, da s spraševanjem kandidat izkaže, da ga delovno mesto res zanima in da se tudi zaveda, da ima vsako podjetje svoj način poslovanja.
Tudi plača je pomembna - a ne najprej
Profesorica Valentina Franca s Fakultete za management v Kopru pojasnjuje dilemo, ali je na zaposlitvenem razgovoru primerno vprašanje o plači: »Če se nekje zaposlim, me zanima vse o delovnih pogojih, o plači, dopustu, še prej pa, kaj bo moje delo. Morda ni najbolj taktno, da se najprej pozanimamo za plačo, a vprašanje je povsem legitimno. Prav tako tudi organizacija dela: ali lahko delam tudi od doma, do kdaj moram biti v službi ... - to ni negativno. Če ima nekdo dva otroka, skrbi za starejše starše, ga seveda zanima, kdaj bo končal. Spraševati pa je seveda treba seveda z občutkom, spoštljivim tonom,« svetuje profesorica.
»S kandidati, ki se uvrstijo v nadaljnjo selekcijo, se pogovarjamo tudi o finančnem in nefinančnem nagrajevanju, kot so plača, stimulativni del plačila, ugodnosti, ki jih podjetje omogoča zaposlenim, in druge nefinančne oblike nagrajevanja,« Bremec Slaničeva posredno potrjuje, da nad tovrstnimi vprašanji čisto na začetku zaposlitvenega postopka v podjetjih niso navdušeni.
Sicer pa so vprašanja, ki jih ponavadi kandidati postavljajo, precej pričakovana, pravijo sogovorniki. »Večina jih je vezana na delo ali pogoje dela, vključno z višino plačila, tudi z delovnim okoljem, z možnostjo izražanja zamisli, idej in/ali njihove individualnosti, tudi preteklimi izkušnjami potencialnih kandidatk in kandidatov,« je povedal Andrej Cafuta, direktor sektorja Človeški viri v banki SKB.
»Kandidati postavljajo vprašanja, ki so skladna z njihovimi vrednotami in pričakovanji,« je Petronijevićeva povedala, da kadroviki tudi skozi to spoznavajo kandidate. »Tista vprašanja, iz katerih je razvidno, da se vrednote posameznika in podjetja precej razhajajo, so za izkušenega kadrovika le priložnost, da podrobneje razišče določeno področje,« je pojasnila.
