Tiskane izdaje
Spremembam, in to tudi na trgu dela, se ne moremo se jim izogniti, pravi direktor kadrovske agencije Adecco v Sloveniji, Miro Smrekar, ko ga vprašamo o prihodnosti dela, kjer naj bi po napovedi nekaterih veliko vlogo imela fleksibilnost delavcev. Nihče ne more napovedati, kaj bo čez deset ali dvajset let, zato nas je strah sprememb in se jim upiramo, meni. Dodaja, da bi ob pregledu kontaktov v svojem mobilnem telefonu ugotovili, da že zdaj mnogo ljudi ni zaposlenih v podjetjih za nedoločen čas.
Kako bomo delali v prihodnosti?
Poznamo trende, dejstvo je, da so spremembe vedno hitrejše, a je vse nejasno, nepregledno, nihče ne more z gotovostjo zatrditi, katera podjetja bodo čez deset ali dvajset let še obstajala, katera se bodo združila, katerih dejavnosti ne bo več ... Vsi se bomo morali prilagoditi razmeram in za tiste, ki bodo to storili najhitreje, bo to tudi priložnost.
Menim, da v Sloveniji še nekaj let ne bo velikih sistemskih sprememb. Delo obstaja že tisočletja in bo še naprej, oblike, način in potrebe po delu pa se bodo prilagajali ponudbi ter povpraševanju. Zaradi demografskih sprememb bo vedno večji pomen imel posameznik – ki ponuja svoje znanje, izkušnje. Torej bo lahko neprimerno bolj izbiral svoje delodajalce, kot jih je v zadnjih desetletjih. Mislim, da nas je zaradi mnogih nejasnosti preveč strah.
Sicer pa, če pogledamo naše vloge: smo državljani, zaposleni, lahko (so)lastniki podjetja, potrošniki. Relacije se spreminjajo; na primer kot potrošnik hočem imeti danes neko storitev, izdelek in seveda mi to mora nekdo v želenem času dostaviti, če ne, ga nisem pripravljen plačati. S tem si otežujemo delo in hkrati ustvarjamo nove priložnosti. Gre za nov način življenja, ki ga sami ustvarjamo.
Menim, da bo zaposlovanje za nedoločen čas, kot ga poznamo zdaj, ostalo, zaposleni pa bodo na pet, deset let menjali delodajalce. Cilj delodajalcev je angažirati svoje zaposlene, da bi bili čim bolj motivirani za delo, za kar jim je treba nekaj ponuditi. Govorim o dobrih praksah, ki so edine vzdržne. Vsi tisti, ki iščejo bližnjice, bodo verjetno tako ali drugače odstranjeni iz sistema. Tako kot imajo delodajalci takšne in drugačne prakse, jih imajo tudi delavci.
Kako pa v Sloveniji sprejemamo spremembe, če primerjate informacije o tem iz tujine?
Razlike so, ker izhajamo iz različnih sistemov. Nekdo, ki je bil že pred petdesetimi, šestdesetimi leti vajen takšnega načina dela, s katerim smo se srečali pri nas v zadnjih dvajsetih letih, laže sprejema, da se zdaj to odvija hitreje. Moramo pa vedeti tudi to, da je imela Slovenija krizo na področju dela po osamosvojitvi, potem še krizo v letih 2008 in 2009, ko se je veliko sistemov, predvsem vrednot porušilo. Zdaj pravila ponovno vzpostavljamo, pri tem pa mislimo, da bi morali upoštevati stara.
To pa ne gre, saj se je v tem času razmahnila digitalizacija in je vse drugače, kot je bilo pred desetletjem. V tem času so delodajalci kot tudi delojemalci iskali poti, kako bi znižali svoje davčne obremenitve ali obveznosti, in nastal je segment trga, ki ga prej nismo imeli: del posameznikov prostovoljno vstopa v razmerje z delodajalci in se zavestno odločijo, da bodo podjetniki in bodo sklepali pogodbe s svojimi naročniki po cenah, ki jih lahko dosežejo. Druga skupina pa je prisiljena v oblike dela, za katere ki niso zaželene, in se strinjamo, da bi bilo bolje, če jih ne bi bilo.
Mislite na prekarno delo, ki ga podjetja uradno utemeljujejo s »povečanim obsegom dela«?
Govorim lahko za organizacije, s katerimi sodelujemo. Seveda imajo tudi fleksibilno delovno silo, nekateri tudi prek s. p. ali podjetij, ki opravijo neko dejavnost zanje. Ni vsaka cenejša oblika dela prekarno delo, gre za oddajanje dela zunanjim izvajalcem (outsourcing). To je poslovni model, ki se zdaj najbolj širi. Vedno več podjetij razmišlja, kako bi svoje naključne dejavnosti izločilo iz svojih podjetij in jih preneslo na nove poslovne subjekte.
Kolikor mi je znano, število pogodb za določen čas že desetletje bistveno ne narašča, delež agencijskih delavcev je narasel z 0,5 na 1,5 odstotka. Ta način ni pretežni del zaposlovanja. Število s. p. se je v zadnjem desetletju res dvignilo, tudi na račun tistih, ki so v to prisiljeni. Prepričan pa sem, da bo trg počistil z delodajalci, ki z ljudmi delajo slabo in delo oddajajo zunanjim izvajalcem samo zato, da bi znižal stroške, nimajo pa strategije razvoja rasti. Zato moramo spodbujati tiste delodajalce, ki pozitivno razmišljajo, in jim omogočiti, da so pri delu fleksibilni.
Težava tako zaposlenih zdaj je, da se drugi sistemi temu ne prilagajajo. Na primer banke za odobritev posojila zahtevajo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Sliši se zelo teoretično, vendar bodo v naslednjih desetletjih verjetno napredovale države, ki bodo ponudile višjo kakovost življenja, boljše pogoje za delo, ki bodo uvedle fleksibilnost trga dela za podjetja in socialno varnost za ljudi. Pomembno je, da se izobraževalne institucije, politika in podjetja med sabo pogovarjajo o spreminjajočih se trendih ter kako se usklajeno in hitro – ne čez pet let – nanje odzvati.
Število agencijskih delavcev se je povečalo, v javnosti pa pogosto slišimo, da gre pri takšni organizaciji dela predvsem za izkoriščanje delavcev. Kdaj je upravičeno, da delodajalec najame delovno silo prek agencije?
Najprej, treba je vedeti, da se ne ukvarjamo – se niti ne smemo – s posredovanjem delavcev iz tujine, to je iz držav zunaj EU. O tem v javnosti kroži največ slabih zgodb. Zaposlitev prek agencije ni nič slabša, kot je povprečno pri delodajalcih v Sloveniji. Prepričan sem, da je celo boljša, ker so stvari urejene interno kot tudi z zakonodajo. Vsi Adeccovi delavci imajo pogodbo o zaposlitvi pri nas, velika večina za nedoločen čas.
Zagotovo na seznamu podjetij, ki so pri ministrstvu za delo registrirana za opravljanje naše dejavnosti, ni vseh, ki izvajajo te storitve. Trudimo se, da bi bilo tega čim manj in poskušamo ozavestiti uporabnike, predvsem, da naj premislijo, s kom in kako bodo delali.
Seveda so podjetja, ki nimajo agencijskih delavcev, nekatera jih imajo nekaj, druga pa lahko deset, dvajset odstotkov zaposlenih ali še več. Posameznih primerov ne smemo posploševati in misliti, da proizvodna podjetja, ki so najbolj izpostavljena nenadnim povečanjem in zmanjševanjem povpraševanja, izkoriščajo. Hočejo biti pripravljena na pojutrišnjem, ker so samo tako danes bolj ambiciozna. Podjetje zagotovo ne bi raslo tako hitro, če ne bi imelo na voljo določenih elementov fleksibilnosti.
Kako ugotoviti kot iskalec dela, kakšen delodajalec je podjetje?
Obstajajo aplikacije, portali, veliko informacij je mogoče najti na spletu, na agencijah. Na Adeccu se vsak dan pogovarjamo s številnimi uporabniki, k nam pride tudi kdo, h kateremu ne pošljemo kandidatov, ker ne ponuja pravih pogojev dela. Pomembno je vedeti, da se podjetja lahko hitro spreminjajo – tudi če je imelo še nedavno velik ugled, lahko zdaj npr. vladajo slabi medsebojni odnosi ali obratno. Na razgovorih je smiselno postavljati določena vprašanja. Tako delodajalec kot kandidat se pogosto predstavita v lepši luči, kot sta v resnici. Agencija tu lahko veliko pomaga.
Podjetja nam na primer za našega napotenega delavca plačajo več, kot bi za svoje zaposlene, če bi jih neposredno zaposlili. To je zato, ker jim poiščemo boljše posameznike, kot bi jih takrat najverjetneje lahko sami dobili na trgu. Se pa 70 odstotkov naših delavcev po končani napotitvi zaposli pri delodajalcu.
Kdo so kandidati, ki se vpisujejo v vašo bazo iskalcev zaposlitve oziroma nove priložnosti in kako jih povezujete s podjetji?
V bazi iskalcev je večina posameznikov, ki imajo zaposlitev in so pripravljeni na spremembo. Na drugi strani pa imamo skupino podjetij – ko katero potrebuje nove kadre, povabimo kandidate iz naše baze. V bazo iskalcev zaposlitve se lahko vpišete na naši spletni strani ali osebno, v kateri od naših pisarn. Pri zaposlovanju je še vedno nujno, da spoznamo ljudi osebno, nekatere aktivnosti pa lahko opravijo tudi po spletu.
Kandidate in njihova pričakovanja predstavimo naročniku in obratno. Kandidat se tudi seznani s pogoji dela, obdobjem zaposlitve in plačilom. Če se pričakovanja obeh ne ujemajo, z arbitražo velikokrat dosežemo, da se obe strani dogovorita za sodelovanje. Ne iščemo pa vedno samo iskalcev zaposlitve, ampak imamo tudi bazo kandidatov za nazaj. Pokličemo jih, jim predstavimo ponudbo, jih vprašamo, ali jih zanima …
