Tiskane izdaje
Po podatkih za leto 2015 je bilo 1,9 odstotka zaposlenih v Evropi agencijskih delavcev, tovrstnih pogodb ima tudi čedalje več ljudi v Sloveniji. »V Sloveniji ocenjujemo, da je približno 1,5 odstotka napotenih delavcev. Med podjetji, ki uporabljajo to storitev, je večina izvoznikov,« je povedal Tomaž Medved, direktor podjetja Trenkwalder kadrovske storitve.
Kdo pa so najpogosteje zaposleni prek zaposlitvenih agencij?
V Trenkwalderju zaposlujejo več kot 1000 delavcev, med njimi jih ima približno 15 odstotkov osnovnošolsko izobrazbo, vsak drugi ima končano poklicno šolo, 30 odstotkov pa peto stopnjo. Prevladujejo tehnične, naravoslovne smeri, strojno ter elektro področje. Več kot 70 odstotkov naših zaposlenih je starih med 20 in 40 let, starejših od 50 let je približno osem odstotkov.
Težko bi se opredeljeval o krivdi, saj če kadrovsko podjetje deluje v skladu z zakonodajo, imajo napoteni delavci enake pravice in obveznosti kot delavci, zaposleni pri delodajalcu. Je pa res, da so bile v preteklosti ugotovljene nekatere slabe prakse. V Trenkwalderju dosledno upoštevamo zakonodajo, imamo dobre odnose s sindikati, pogovarjamo se z napotenimi delavci, zavarujemo plačila naših strank, da s tem še dodatno zavarujemo izplačila plač napotenim delavcem.
V registru agencij, ki imajo dovoljenje za opravljanje dela, je nekaj več kot 100 podjetij. Pri koliko izmed njih bi svojim najbližjim priporočili, da iščejo delo?
V Sloveniji obstaja Združenje agencij za zaposlovanje, v katerega je trenutno vključenih 11 agencij. Združenje se trudi, da bi agencije delovale čim bolj transparentno ter v skladu z zakonodajo tako, da člani delijo dobre prakse, razpravljajo o ukrepih za izboljšavo delovanja na trgu dela, razrešujejo problematiko in odprta vprašanja. Sodeluje tudi z zakonodajnim organom. Zavedati se moramo, da imajo vsi, ki so vpisani v register, pooblastilo in dovoljenje za opravljanje dejavnosti.
Kakšni so torej pogoji za delavce, zaposlene pri kadrovskih agencijah, ki delujejo transparentno in v skladu z zakonodajo?
Vse pravice in obveznosti delovnega razmerja morajo izhajati iz aktualne zakonodaje. To pomeni, da so plača in vsi prispevki in davki plačani do roka, da lahko delavec izkoristi dopust, da ima plačane nadure in podobno. Poročila in podatke moramo tudi sproti dokazovati ministrstvu za delo; na primer o številu zaposlenih, opravljenih delovnih urah, trajanju pogodb o zaposlitvi, o višini plač ...
Sicer pa so vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz sklenjenega delovnega razmerja, dogovorjene v tripartitnem odnosu med delavcem, kadrovsko družbo, ki je formalnopravno delodajalec, in podjetjem, kamor je zaposleni delavec napoten. Na primer, pri odmeri dopusta ali bolniške odsotnosti se upoštevajo aktualna zakonodaja in kolektivne pogodbe, ki zavezujejo podjetja v posamezni panogi. Upošteva se tudi relevantne interne akte posameznih podjetij, agencija kot delodajalka pa je dolžna vse to upoštevati pri sklenitvi delovnega razmerja s posameznim zaposlenim.
Omenili ste že, da morata zaposleni in agencijski delavec za opravljanje enakega dela dobiti enako plačo. Zakaj so torej razlike, agencijski delavci namreč zatrjujejo, da v primerjavi s kolegi prejemajo manj?
Na končni obračun plače lahko vpliva več faktorjev. Nekdo na primer uveljavlja splošno davčno olajšavo pri obračunu plače, drugi ne, tistim, ki kot olajšavo uveljavljajo družinske člane, se ustrezno zmanjša akontacija dohodnine. Potem so tu še opravljene ure dela – če je zaposleni prisoten na delovnem mestu manj časa (na primer bolniška odsotnost), izplačilo ne bo enako kot za zaposlenega, ki je bil na delovnem mestu prisoten več časa oziroma je opravil vse predvidene mesečne ure dela.
Na višino izplačila vplivajo tudi oddaljenost od kraja bivališča in s tem povezani potni stroški, ki so seveda manjši, če nekdo na delovnem mestu ni prisoten vsak delovni dan. Enako je z nadomestilom za malico. Razlike nastanejo tudi, če eden od zaposlenih opravlja delo v dveh izmenah, drugi pa v treh, ali med vikendi in na praznične dni.
Ali podjetje nakaže plačo za delavca agenciji in kdo pripravi plačilno listo? Kako lahko delavec preveri, ali je dobil vse, kar je zanj nakazalo podjetje?
Plačilne liste in celoten obračun plač pripravi agencija. Delavec lahko kadarkoli podatke preveri in prosi za razlago pri svojemu svetovalcu v kadrovskem podjetju ali pa v podjetju, kjer delo opravlja. V agenciji storitve zaračunamo vedno in samo podjetjem.
Zakaj se podjetja odločajo za agencijske delavce, če morajo poleg obveznosti do zaposlenega poravnati še strošek kadrovske agencije, pri kateri je zaposlen?
Ena izmed bistvenih prednosti je, da podjetje lahko hitro in pravočasno zadovolji potrebe po želenem kadru ter tako prihrani čas in denar z zamudnim iskanjem delavcev. Podjetje na primer pridobi večje naročilo, ki je enkratno oziroma občasno. Za realizacijo morda potrebuje več dodatnih delavcev. Pogosto gre za tipična sezonska dela ali pa za pridobljene projekte, ki so časovno omejeni in za katere podjetje potrebuje dodatne delavce. Potrebe se lahko pojavijo tudi v primerih bolniških ali porodniških odsotnosti ter v drugih nepredvidenih prenehanjih delovnih razmerij.
Mi vodimo celoten selekcijski postopek, od objave prostega mesta do selekcioniranja in testiranj, lahko tudi izvedemo zaposlitveni proces, organiziramo zdravniške preglede, posredujemo razpoložljive delavce z izkušnjami pri enakih vrstah ter pogojih dela. Vodimo tudi vse potrebne evidence; na primer, kdaj se zaposlenim izteče poskusna doba ali pogodba za določen čas, koordiniramo podaljševanje pogodb, obveščamo zaposlene, jim vročamo pogodbe ... Vse to sta za podjetja velika razbremenitev, prihranek časa in materialnih stroškov, namesto tega se lahko bolj posvečajo drugim kadrovskim opravilom.
Zaposlitvene oglase objavljajo na različnih portalih številne agencije in posredovalnice dela. Kako lahko prepoznamo tiste, ki se jim je bolje izogniti?
Eden izmed glavnih pogojev za transparentno in zakonsko delovanje zaposlitvene agencije je, da je vpisana v register, o katerem smo govorili na začetku. Bistven kazalnik, na katerega se je treba odzvati takoj, je plačilna nedisciplina. Torej, če plače ni na dogovorjeni datum, če niso poravnane nadure, plačan regres in podobno. Pomembno je preveriti, kako in iz katerih virov družba zagotavlja finančna sredstva ter kako so tudi morebitna neplačila poslovnih partnerjev zavarovana. Tu nastajajo razlike med podjetji, ki so mednarodna, uveljavljena tako v Sloveniji kot v Evropi. Preverjati pa je seveda smiselno tudi dokazljive reference.
Že v fazi spoznavanja, dogovarjanja in vzpostavljanja sodelovanja je mogoče prepoznati, komu je mar za zaposlene, kdo išče prave in zakonsko podprte rešitve, kdo se je sposoben prilagoditi večini dejavnikov na zelo zahtevnem trgu zaposlovanja in kadrovanja.
Kako preverjate, ali je z zaposlenim v podjetju, kamor ste ga napotili, vse v redu?
V Trenkwalderju zelo veliko naredimo z osebnim pristopom. Imamo mesečne osebne sestanke v podjetjih, kjer naši zaposleni delajo, svetovalec za kadre jim je dosegljiv kadarkoli med delovnim časom na mobilni telefon, podjetjem svetujemo za vse skupne zaposlene (neposredno in prek kadrovske družbe) v zvezi z njihovimi organizacijskimi kulturami in načini delovanja … Redno periodično ugotavljamo stopnjo zadovoljstva naših zaposlenih, na podlagi dobljenih analiz in rezultatov sprejemamo in izvajamo ukrepe za izboljševanje kakovosti našega delovanja.
