Zdravi, zavzeti delavci naredijo petino več

Pri polovici ljudi so vzroki za absentizem stres, izgorelost, prepir s sodelavci, z nadrejenim.

Objavljeno
07. december 2015 19.49
Štefan Gostič
Božena Križnik
Božena Križnik
V številnih slovenskih podjetjih se radi pohvalijo, da so občutno zmanjšali bolniške odsotnosti. Motivacija večinoma temelji na nagrajevanju tistih, ki v določenem obdobju zaradi bolniške niso zamudili niti dneva. Ponekod (npr. Juteks) so sistem nadgradili tako, da krajše, nujne odsotnosti zaradi prehlada, viroze ali podobnega vodijo kot manjkajoče ure, ki jih kasneje nadomestijo. Ponekod delavec, ki je manjkal, v daljšem obdobju ne dobi nagrade za delovno uspešnost ali dodatka za prisotnost. Psihologinja Eva Boštjančič take prakse zavrača, ker »majhen delež absentizma pomeni veliko prikritega prezentizma«.

Med zagovorniki zmanjševanja odsotnosti z dela zaradi bolniškega staleža je tudi Štefan Gostič, kadrovski direktor v podjetju TNT Express Worldwide v Sloveniji. Pred osmimi leti so imeli skoraj devet odstotkov bolniških odsotnosti. »To je za delodajalca velik strošek, multinacionalke so si postavile prag od štiri do pet odstotkov,« je dejal Gostič. Ko je prišel v podjetje, so mu naložili, naj zmanjša odsotnost na za lastnika sprejemljivo raven. Ni bilo lahko, a sčasoma je stopnja padla pod štiri odstotke.

»Projekta« se je sogovornik lotil na dveh koncih: pri menedžerjih in zaposlenih. Najprej je na vsakem sestanku ožjega menedžerskega tima predstavil analizo bolniških odsotnosti posebej za celotno podjetje in posebej po sektorjih. »Ko ugotoviš, da so ljudje, ki izvajajo storitve, odsotni več kot pet odstotkov časa, je to znak za alarm. Posel trpi, saj je prodaja tista, ki ustvarja denar. Menedžerjem sem te deleže prevedel v konkretne številke, v evre, in jih spodbujal, naj vplivajo na zaposlene in pozorneje nadzirajo delovni proces. To počnem še zdaj. Iz analiz se izriše vzorec, vidiš, kdo je pogosto na bolniški.«

Naslednji korak je bil pravilnik, kako obravnavati delavca po vrnitvi z dolgotrajne bolniške odsotnosti, »saj niti ne veš, ali še hoče opravljati določeno delo, ali je tega še sposoben«. Kadrovski direktor je stopil tudi pred zaposlene. Dvakrat na leto jim pripravi predavanje o absentizmu in bolniških odsotnostih in trka na njihovo vest. Učinek? »Na prvem predavanju me je tretjina ljudi zasovražila. Slabo so sprejeli kritike, češ, saj imam pravico ostati doma, negujem bolnega otroka, kar je deljena odgovornost staršev ... A odkrit pogovor s predstavitvijo številk je obrodil sadove.«

In katere odsotnosti so zmanjšali? Po Gostiču je bilo 50 odstotkov absentizma na račun nege družinskega člana, predvsem otroka. »Če smo kot delodajalci pošteni in objektivni, se bomo pogovarjali o drugi polovici, kjer so vzroki za odsotnost stres, izgorelost, nervoza, prepir s sodelavci, z nadrejenim. Vsak delodajalec mora ustvarjati ugodne razmere za opravljanje dela. Veliko je načinov, kako to storiti; naše podjetje ima že šest let prestižni mednarodni standard Investors in People, vlagatelji v ljudi. Spremenili smo prav vse, od komunikacije, odnosa do delavcev, zaupanja do izobraževanja vodij tudi na srednji ravni. In vse to se kaže v rezultatih. Če so ljudje zdravi, zavzeti in motivirani, bodo ustvarili vsaj 20 odstotkov več.«