Tiskane izdaje
Podjetje Lesoteka hiše, ki je v lasti Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec (GG), je pred štirimi leti v Gornjem Gradu oživilo proizvodnjo lesenih hiš po sistemu brun podjetja Smreka in jo dopolnilo z izdelavo lesenih objektov iz masivnih lesenih sten. Na čelu podjetja je Žan Pritržnik, mlad in ambiciozen ekonomist, ki se je posla učil pri očetu Silvu, direktorju GG.
Po gradnji številnih individualnih lesenih hiš doma in v tujini je Lesoteka v Slovenj Gradcu v letu dni postavila tri nove lesene vrtce.
»Področje gradnje lesenih objektov je zelo široko in nikoli nisi dovolj 'pameten', možnosti za izboljšave in racionalizacijo so neomejene in to me poganja. Moj cilj je postaviti hišo na ključ v dveh mesecih in zgraditi največji montažni objekt v Sloveniji po številu etaž,« je povedal Žan, ki se je po diplomi na ekonomski fakulteti zaposlil v GG, kjer je delal med poletnimi počitnicami že kot dijak in študent. Začel je v trgovini kot prodajalec, nadaljeval kot poslovodja in nato vodja trgovin.
Oče za zgled
»Že zelo hitro sem vedel, da bom šel na svojo podjetniško pot, saj sem imel željo narediti nekaj več in pustiti za sabo pečat. Leseni vrtci in hiše, ki jih gradimo, bodo namreč stali, upajmo, več sto let,« pravi sogovornik, ki ima pri očetu, Silvu Pritržniku, direktorju slovenjgraškega Gozdnega gospodarstva, veliko podporo.
»Že od malih nog mi je dajal zgled trdega dela. Njegovih nasvetov in mentoriranja sem vesel že od začetkov poslovne poti. Verjamem, da mi je bilo zaradi tega tudi precej lažje začeti svojo podjetniško pot. Nekdo drug mora v podobni situaciji poiskati pomoč pri zunanjem strokovnjaku, jaz imam to znanje skoraj vedno pri roki,« pravi Pritržnik.
In kaj mu je v poslu najtežje? »Veliko je stresnih situacij, pritiskov, sprejemanja odločitev, ki niso vedno preproste. Gradbeništvo samo po sebi tudi prinaša določena nihanja, čeprav se razmere postopoma izboljšujejo. Velik izziv je tudi, da službenih problemov ne nosiš domov in da zvečer mirno zaspiš. Naredil sem že veliko napak, še vedno jih delam, sem pa ponosen, da dobivam vedno bolj trdo kožo. Določenih stvari si ne ženem več tako k srcu, kot sem si jih na začetku. Takrat se mi je marsikatera stvar zdela tako pomembna, da sem jo hotel rešiti še isti trenutek. Zdaj se tega lotevam bolj preudarno, prespim, dobro premislim in šele nato sprejmem odločitev.«
Ob petih doma
Mladim, ki še omahujejo, ali bi stopili na samostojno podjetniško pot, svetuje: »Vztrajajo naj, vztrajajo in še enkrat vztrajajo!« Priznava, da je podjetništvo polno padcev in vzponov. »Na začetku je bilo težko, ker tega nisem bil vajen. Osebnostno sem zelo zrasel, tako na poslovnem kot na zasebnem področju,« pravi podjetnik, ki je prepričan, da mora imeti poslovnež urejeno zasebno življenje, saj se drugače ne more osredotočiti na posel.
»Družina te mora podpirati in srečen sem, ker imam ob sebi ženo, ki ima močno osebnost in me zna spodbuditi, ko sem potrt. Zame niso pomembni zgolj dobri poslovni rezultati. Resnično sem ponosen, da mi uspe vzeti si čas za družino, ukvarjam se s športom, družim se s prijatelji,« razloži Pritržnik.
Na svoje sodelavce – v ožji ekipi jih je petnajst, nikoli ne povzdigne glasu. Ko komunicira z njimi, poskuša biti čim bolj nepristranski. Stremi k mirnemu reševanju izzivov: »Nove sodelavce izbiram na podlagi intuicije in informacij, ki jih prejmem od drugih. Najboljšo predstavo o nekom pa dobim v času poskusne dobe. Ugotavljam, da manj ko ima delavec polna usta sam sebe na začetku, več je od njega, ko je zaposlen.«
Žanov delovni dan se začne od sedmih zjutraj v pisarni. »Nato se odpravim na teren, na sestanke s potencialnimi kupci, obiske gradbišč, dobaviteljev in izvajalcev. Delo si razporedim tako, da sem vsak dan doma do petih popoldne. Do osmih zvečer je vsa moja pozornost namenjena družini, še posebej petmesečnemu Vorancu.«
Les premalo cenimo
Gozd in les ima rad že od nekdaj. Ne predstavlja si, da bi imel doma mizo iz iverne plošče ali plastike. »Les me tudi zaradi očeta spremlja že od otroštva. Eno mojih poslanstev je, da to prenesem tudi na svojega sina.«
Pritržnik je prepričan, da moramo spodbuditi porabo lesa na prebivalca, ki je v Sloveniji zelo majhna v primerjavi z Avstrijo, Nemčijo in skandinavskimi državami. »Žalostno, glede na to, da smo tretja najbolj gozdnata država v Evropi. Ne znamo ceniti svoje surovine. Po drugi strani opažam, da se les čedalje bolj promovira kot surovina za gradnjo montažnih hiš. Veliko možnosti imamo tudi na področju oblikovanja lesa. Zakaj bi morali ogromno denarja odšteti za italijansko dizajnersko pohištvo? V Sloveniji znamo narediti kakovostne izdelke, problem je le, da jih ne znamo 'zapakirati' v dobro prodajno zgodbo.«
Žan Pritržnik še ne živi v leseni hiši. A bo prihodnje leto drugače. »Žena mi je dala rok za postavitev hiše – to je september 2017. Takrat bom to, kar delam, končno tudi živel.«
