Tiskane izdaje
K zvišanju vrednosti kazalnika zaupanja potrošnikov na mesečni ravni so vplivale bolj optimistične napovedi potrošnikov glede ravni brezposelnosti (za 13 odstotnih točk), glede finančnega stanja v gospodinjstvu in možnosti za varčevanje (vsaka za šest odstotnih točk) ter glede gospodarskega stanja v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih (za pet odstotnih točk).
Potrošniki tako bistveno bolj pozitivno gledajo v prihodnje leto, kot so na primer septembra 2012, ko je kazalnik dosegel vrednost -46, v začetku leta 2009 pa je bil drugi najnižji v zadnjih desetih letih, in sicer -42. Najvišjo vrednost je dosegel v sredini leta 2007, in to -5.
Pri vseh štirih napovedih so bili bolj optimistični moški.
Z vidika starostne strukture vprašanih so bile napovedi v povprečju najbolj optimistične pri osebah, starih od 16 do 29 let, najbolj pesimistične pa pri osebah, starih od 50 do 64 let.
Kazalnik zaupanja potrošnikov višji tudi na letni ravni
Na letni ravni je bila vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov višja za 17 odstotnih točk, glede na povprečje prejšnjega leta pa za 18 odstotnih točk.
Na zvišanje vrednosti kazalnika zaupanja potrošnikov na letni ravni so vplivale bolj optimistične napovedi potrošnikov glede gospodarskega stanja v Sloveniji (za 28 odstotnih točk), glede ravni brezposelnosti (za 23 odstotnih točk) in glede finančnega stanja v gospodinjstvu v prihodnjih 12 mesecih (za 18 odstotnih točk). Napovedi glede možnosti za varčevanje v prihodnjih 12 mesecih se niso spremenile.
Pri kazalnikih, ki izražajo pričakovanja potrošnikov − teh kazalnikov je šest −, so se v septembru 2014 na mesečni ravni vrednosti štirih izboljšale, vrednost enega se je poslabšala, vrednost enega pa se ni spremenila.
Pri kazalnikih, ki izražajo mnenje potrošnikov o sedanjem in preteklem stanju − tudi teh je šest −, so se tokrat na mesečni ravni izboljšale vrednosti vseh šestih.
Najizrazitejše izboljšanje smo zaznali pri kazalniku »raven brezposelnosti v prihodnjih 12 mesecih«: na mesečni ravni se je namreč vrednost tega kazalnika izboljšala za 13 odstotnih točk, na letni ravni pa za 23 odstotnih točk.
V primerjavi z Evropejci smo pesimistični
Glede na raziskavo, ki so jo opravili v raziskovalni družbi Nielsen, pa smo Slovenci še vedno bistveno bolj pesimistični od Evropejcev. Le Grki še slabše ocenjujejo gospodarske in finančne razmere v njihovi državi ter tudi njihove nakupne odločitve. Indeks zaupanja je bil po meritvah v drugem četrtletju tega leta med slovenskimi potrošniki 49, v Grčiji pa 48, najvišji je bil na Danskem (106), povprečje za Evropo je 77.
Medtem ko dobra polovica anketiranih Evropejcev (starih 17-75 let) meni, da njihova država ni v recesiji, je v Sloveniji v nasprotno prepričanih devet od desetih ljudi. Tri četrtine jih tudi ocenjuje, da se iz nje tudi v naslednjem letu še ne bomo izvili. Tudi na delovna mesta gledamo bolj pesimistično od preostalih Evropejcev.
Tako ni presenetljivo, da trgovina pada. V primerjavi z enakim obdobjem lani za dva odstotka. Napovedi pa glede na to raziskavo niso najboljše, saj 86 odstotkov Slovencev meni, da zdaj ni primeren čas za nakupe. Pri nas imamo sicer nadpovprečno veliko trgovin s površino nad 300 kvadratnih metrov na prebivalca. Smo na petem mestu v Evropi, za Norvežani (imajo 600 trgovin na milijon prebivalcev), Avstrijci, Danci in Nemci.
