KD Holding objavil ponudbo za odkup delnic

Ljubljana – KD Holding je v soboto objavil prevzemno ponudbo za odkup delnic Deželne banke Slovenije (DBS), potem ko se je pred tremi tedni z vzajemnima napovedma prevzema zaostril spor med glavnima lastnikoma DBS (Kapitalsko zadrugo in KD Holdingom), ki je izbruhnil avgusta zaradi nesoglasij v zvezi z dokapitalizacijo banke in imenovanjem novega predsednika nadzornega sveta.

KD Holding, ki je že nekaj manj kot 30-odstotni lastnik DBS, za eno njeno delnico ponuja 4500 tolarjev. Ponudba velja do 13. novembra, prevzemnik pa ni postavil praga uspešnosti za prevzem. To pomeni, da bo od delničarjev DBS, ki bi mu želeli delnice prodati, te odkupil, tudi če ne bo dosegel večinskega lastniškega vpliva v banki. KD Holding ponuja plačilo v denarju, kupnino pa bo izplačal v osmih dneh od prejetja odločbe ATVP, s katero bo ta ugotovila uspešnost ponudbe. Prevzemna ponudba KD Holdinga je odgovor na napoved prevzemne ponudbe, ki jo je 21. septembra objavila Kapitalska zadruga. V tej so nam včeraj potrdili, da nameravajo svojo prevzemno ponudbo objaviti prihodnji teden – skrajni rok je sobota, 21. oktobra. Kapitalska zadruga je lastnica 45 odstotkov DBS, skupaj z nekaterimi drugimi zadrugami pa že obvladuje več kot 51 odstotkov banke, je Delu pred kratkim zatrdil Jožef Berdnik, direktor Kapitalske zadruge. Ta menda nikakor ni pripravljen prodati delnic KD Holdingu, zato bo tudi Kapitalska zadruga kot prevzemno ceno ponudila 4000 tolarjev, je v tem pogovoru povedal Berdnik.

O prevzemanju Deželne banke, ki ga načrtuje KD Group, je v intervjuju za ponedeljkovo prilogo Delo FT obširneje govoril tudi njen direktor Matjaž Gantar. Priznal je, da je zaplet, v katerem si za prevzem DBS konkurirata KD Group in Kapitalska zadruga, neprijeten in da "smo ta hip smo vsak na svojem bregu". Takšen položaj seveda banki najbolj škodi, a "ko zadružnikom poveš, kako visoka dokapitalizacija bi bila potrebna, da bi se DBS začela premikati, se zdijo zadružnim funkcionarjem številke čisto nepredstavljive in občutek imam, da tudi čisto nepotrebne. To pa mi težko razumemo," pravi Gantar. Opozarja, da "če se ne bo intenzivno vlagalo v to banko, jo bo treba prej ali slej povezati s katero drugo, jo prodati ali pa temeljito restrukturirati. Da bi lahko rasla in učinkovito poslovala, ima najmanj dvakrat premajhno bilančno vsoto. Rast te pa potegne za sabo tudi potrebo po večjem kapitalu, vendar zadružniki ne kažejo resnih ambicij, da bi banko ustrezno kapitalsko spremljali." Z dokapitalizacijo DBS se po njegovem ne mudi, a "kvadratura kroga je v tem, da je banka prevzela mrežo hranilnic, vodstvo zadružne zveze pa želi, da bi ta mreža ostala v funkciji slovenskega kmeta. Tako da zmanjševanje hranilnične mreže ne pride v poštev. Nekateri pravijo: Tega pa res ne moremo dopustiti, saj so to naše hranilnice. S tem se sicer strinjam, toda potem bodo morali dati zadružniki denar in banko dokapitalizirati. Morali se bodo odločiti, kaj hočejo."

Preberite v sobotni tiskani izdaji Dela.