Kdo je perverzen?

Ljubljana - Naše banke dajejo podjetjem čedalje manj posojil, čeprav jim je država zaradi čedalje hujše kreditne suše dala poroštvo, da bi jih lahko zagotavljale več. Tako so se odločile, potem ko je vlada v dva osnovna protikrizna ukrepa zapisala prepoved, da banke ne smejo dati oz. obnavljati posojil upravam, ki so v zadnjih letih izvedle menedžerski odkup. Če bi tem upravam čez noč zaprli pipico, pravijo v bankah, ne bi spravili na kolena menedžerjev, ki so najeli posojila za nakup podjetij, ampak najprej prevzeta podjetja skupaj z njihovimi zaposlenimi, s tem pa bi se v težavah znašle banke. Ker si nočejo same kopati groba zaradi odločitve o nepričakovanem kaznovanju nečesa, kar je bilo še pred dobrega pol leta dovoljeno, v posameznih primerih pa celo spodbujevano z najvišje ravni (Istrabenz, Pivovarna Laško), bodo vsem podjetjem v tej državi dajale le toliko posojil, kolikor imajo same denarja. To pa je zelo, zelo malo.

Ob takem svarilu bi se zamislila vsaka vlada, nazadnje se je tudi Pahorjeva. Zakon je sklenila popraviti tako, da bodo banke posojila omenjenim menedžerjem obnavljale le, če bi drugače lahko nastala večja škoda za banke, vsak odstop od splošne prepovedi pa bo prej moral odobriti njihov nadzorni svet.

Paradoks je, da je prepoved dajanja in obnavljanja posojil upravam, ki so izvedle menedžerski odkup, vladi predlagala stranka Zares. Nekateri menijo, da zato, ker ji je padala javnomnenjska podpora. Tega ni mogoče izključiti, vendar je bolj verjetno, da so se tako odločili predvsem zaradi strahu, da bo sedanja vlada sicer morala prevzeti vso krivdo za t. i. tajkunska posojila, čeprav se ta niso pojavila v njenem času. V hudi gospodarski krizi bi bil to politični samomor.

Toda Pahorjeva vlada se je prav s tem ujela v past. Med največjimi nasprotniki zoženja prvotne splošne prepovedi obnavljanja posojil menedžerskim prevzemnikom je namreč zdaj prav SDS. »Ko bomo obravnavali amandma, ki ste ga vložili, mislim, da lahko enotno glasujemo proti in to stvar končno uredimo,« je na petkovi izredni seji državnega zbora dejal njen predsednik Janez Janša. Ob tem je priznal, da je njegova vlada za menedžerske prevzeme »mogoče odgovorna«, v isti sapi pa zatrdil, da »tega ni mogla preprečiti« in da »za nazaj stvari ni mogoče popravljati«. Če je bilo to, kar je naredila njegova vlada, »narobe in čudno«, je dodal, pa bi bilo državno jamstvo za posojila menedžerjem in z njimi povezanim podjetjem »perverzno«.

Takšno gledanje na marsikoga deluje kot balzam. Ljudje so zaradi krize negotovi in čedalje bolj jezni. Še posebno tisti, ki so v zadnjih mesecih izgubili zaposlitev, ali oni, ki so službo sicer ohranili, a na račun nižjih plač. Prav se jim zdi, da grabežljive menedžerje do konca privijejo. Pri tem seveda ne pomislijo, da bi tako nenadno stiskanje lahko imelo dolgoročno negativne stranske posledice, ki si jih zdaj ni mogoče predstavljati – na koncu bi bilo največja žrtev običajno ljudstvo, ne pa tisti, ki so menedžerske prevzeme omogočili in izvajali.