Tiskane izdaje
Nekaterim se je to res zgodilo in njihovo premoženje je danes veliko manj vredno, kar pa ne pomeni, da ne bo čez čas spet vrednejše. Zaradi padcev deviznih tečajev pa so bili lanski poslovni rezultati gospodarskih družb precej slabši kot predlani in zelo verjetno se utegnejo letos še poslabšati, kar bo vplivalo tudi na lestvice največjih in najuspešnejših podjetij, ki smo ju za leto 2008 objavili v zadnji majski številki Dela FT.
Petina največjih last tujcev
Toda tokrat se ne bomo ukvarjali s poslovanjem podjetij, ampak bomo pogledali, kakšna je lastniška sestava podjetij, ki so imela lani v Sloveniji največje skupne prihodke. Ugotovili smo, da je več kot 50 podjetij, ki so se uvrstila med prvih 300 po prihodkih, v polni tuji lasti. Med njimi je veliko trgovskih podjetij, ki prodajajo avtomobile, računalnike, čistila in kozmetiko, zdravila in druge izdelke. Vendar je med temi podjetji tudi več proizvodnih, na primer Lek, Revoz, BSH Hišni aparati, Nazarje, Papirnica Vevče, Lama Dekani, Iskraemeco itd.
Podjetij, ki so v stoodstotni tuji lasti, je med tristo največjimi slovenskimi podjetji, ali bolje tistimi, ki poslujejo v Sloveniji, kar petina, in tisti, ki so se v predkriznih letih dobro znašli, so v povprečju poslovali bolje kot številna samo slovenska podjetja. Toda nekatera podjetja, na primer semiška Iskra, so imela s tujimi lastniki tudi slabe izkušnje, mnoga pa tudi z domačimi, če se spomnimo na primer novogoriškega Mipa in še vrste podjetij, tudi denimo Tosame, ki so bila ali so ujetniki apetitov, dolgov in drugih težav njihovih lastnikov.
Pregled lastniške sestave gospodarstva v Sloveniji pa je med drugim pokazal dokaj pestro sliko, saj je na primer država s pomočjo obeh paradržavnih skladov, Soda in Kada, pomembna lastnica vrste slovenskih podjetij, hkrati pa ima pričakovano 100-odstotni lastniški delež v strateško pomembnih podjetjih, kot so pošta, železnice, Eles, je pa tudi 79,5-odstotna lastnica vseh elektro podjetij, ki delujejo v Sloveniji.
Veliko in čedalje več podjetij pa ima danes mešano domačo in tujo lastnino. Med temi denimo najdemo SIJ - Slovensko industrijo jekla, katere 55-odstotni lastnik je Dilon Cooperatief, OAO Koks ima 16,87-odstotni delež, Republika Slovenija je obdržala 25-odstotni delež, med manjšimi lastniki pa so med drugim še Merkur, Lameta in Unior.
Lastnika krške nuklearke sta polovično Gen in Hrvatska elektroprivreda, Alpos iz Šentjurja pa ima v svoji lastniški sestavi 38-odstotni delež ArcelorMittala Ostrava, 21,10-odstotni delež Benkol Establishementa, 20,38-odstotni delež Alpe Adria Privat Bank, poleg teh pa ima nekaj več kot štiri odstotke delnic podjetje Instalacije, Grosuplje, 0,38-odstotni delež pa ima Kad.
Tudi menedžerji so pomembni lastniki
Posebna vrsta lastnikov podjetij pa so menedžerji. Prav pri tem lastništvu se je najbolj pokazalo, da v Sloveniji niso zadovoljni z nobeno obliko privatizacije, v kateri bi na pošten (ali nepošten) način obogateli posamezniki v Sloveniji. Včasih je veljalo, da je dober vsak lastnik, samo, da je domač, ki podpira tudi domače in širše družbeno okolje. Tako se je pravzaprav vsa država pred leti obrnila proti belgijskemu podjetju Interbrew, ki je hotelo kupiti Pivovarno Union, nekateri politiki pa so še pred tem na primer nasprotovali prodaji tako nekdanjega Litostroja kot Tama, ki ju v nekdanji veličini in sploh ni več, za današnji Revoz pa so se pred časom zanimali tudi Japonci. Toda v nasprotju z nekdanjimi časi so danes bolj zaželeni tuji lastniki, da ne bi bilo domačih »tajkunov«.
In če pogledamo podjetja, v katerih so bili izvedeni menedžerski prevzemi, zaradi katerih nekatere obkladajo s tajkuni, lahko najprej ugotovimo, da so vsi svoje lastništvo dobro skrili in razpršili. V nekaterih primerih tako navajajo samo, kolikšen je lastniški delež pravnih in fizičnih oseb. Tako se na primer ve, da so menedžerji prevzemali Merkur prek Merfina (47-odstotni delež), SCT prek Delfija, njegov skoraj 60- odstotni lastnik pa je Glotis, katerega so v neugotovljivih deležih lastniki vodilni menedžerji SCT.
Lastnik ajdovskega Primorja je Primorje Holding, njegovi lastniki pa tudi nekateri vodilni v Primorju, skoraj 57-odstotni lastnik velenjskega Vegrada je podjetje Vegrad Naložbe, gradbeno podjetje pa je med drugim ustanovilo tudi podjetje Slavc, katerega lastnik je več oseb s priimkom Tovšak. Viator Vektor pa se je lastninil prek podjetja Petin, katerega lastnik je Zdenko Pavček. Na podobne načine je prihajalo do menedžerskih prevzemov tudi v drugih podjetjih, kot pokažeta bazi I d. o. o. in GVin, ki pridobivata podatke iz delniških knjig. Menedžerski prevzemi so bili izvedeni še v vrsti drugih podjetij, tako v Savi, Perutnini, Pivovarni Laško, DZS, BTC, ACH, Iskri, Istabenzu in drugih. Sporno pri njih je zlasti to, da hočejo menedžerji najeta posojila plačati iz bodočih prihodkov prevzetega podjetja, kar je lahko veliko tveganje, če prihodkov ni dovolj, kot v zdajšnjih kriznih časih. Če krize ne bi bilo, bi verjetno ne bilo tudi njihovih odplačilnih težav.
Nismo pristojni, da bi se spuščali v ocene o tem, katere oblike lastninjenja so bolj poštene in katere manj, kateri lastniki so dobri in zaželeni in kateri slabi in nepotrebni. Kot je pred časom poudaril dr. France Bučar, bi lahko s spremembo ustreznih zakonov preprečili nezaželene oblike lastninjenja. Tudi posamezni politiki pa so priznali, da so se nekateri v pravem trenutku znašli na pravem mestu, kot so znali nekateri pred leti izkoristiti tudi tako imenovani Markovićev zakon o lastninjenju. Seveda pa so za tiste, ki so delali nepošteno in nezakonito, pristojni pravosodni in inšpekcijski organi, za neporavnane dolžniške obveznosti pa upniki, ne pa politika in od nje včasih spodbujeni javni linč.
Sicer pa je menedžerskih odkupov, ki so zdaj najbolj razvpiti, pravzaprav sorazmerno malo, več jih je tudi v obliki množičnih lastništev, kot je v vrsti primerov, ko je zasebnih lastnikov tudi po več kot 50 in sta jim svoja deleža prodala tako Sod kot Kad, steklo bolj potihem, kot so potihem stekle tudi nekatere prodaje podjetij tujcem. Ne glede na to, kdo je danes lastnik podjetij, ki poslujejo v Sloveniji, pa bo zdajšnjo krizo moral prebroditi. V tem času pa se bodo zagotovo zgodile še nove lastniške spremembe.
Iz ponedeljkove priloge Dela FT
