Kdo straši na Vzajemni

Odločitev nadzornega sveta Vzajemne predprejšnji petek, da odstavi predsednika uprave Boštjana Averja kakšna dva tedna prej, preden bi agencija za zavarovalni nadzor v družbi uvedla izredno upravo, je obetala komedijo zmešnjav.

Objavljeno
18. oktober 2009 15.06
Delo Mag
Delo Mag
Novi šef največje zdravstvene zavarovalnice je postal Davor Hvala, vendar je v sedlu zdržal le štiri dni. Do uvedbe izredne uprave bo opravljal samo tekoče posle. Mi pa smo odkrili še nekaj drobcev, ki pojasnjujejo številne spore med strujami v hiši.

Hvalov odstop je bil precej nepričakovan, saj je po naših informacijah predaja poslov z Averjem potekala povsem normalno. Dobili pa smo namig, da so pučisti - Averjevo odstavitev je menda vodil prokurist Vzajemne Franc Henigman - od Hvale pričakovali več, vendar temu ali ni bil dorasel ali pa se ni pustil potegniti v igro. Za javnost je povedal: »Ker se za nastale razmere ne počutim niti najmanj odgovornega, mi za zaščito moje strokovne in profesionalne integritete ne preostane drugega, kot da se umaknem«. Toda zmešnjava na Vzajemni se je začela vsaj v obdobju, ko jo je vodil Marko Jaklič.

Pasti optičnih monopolov

»Pravico imate, da zamenjate ponudnika storitev,« so ob poletni podražitvi Telekomovih paketov Siol Trio oznanjali nadzorniki trga telekomunikacij in svetovalci potrošnikom. Pošten poziv, a z lepotno napako. Naročniki širokopasovnih storitev po optičnem omrežju namreč ne morejo izbirati, kdo jim bo v domove pošiljal neskončne strani svetovnega spleta, radosti spletne televizije in signale telefonskega omrežja.

V Sloveniji se je gradnje široko zasnovanega optičnega omrežja tudi za gospodinjske uporabnike prvo leta 2004 lotilo podjetje Gratel, pred dvema letoma je na optični vlak skočil tudi državni Telekom. Med njima se je kmalu razvnel oster boj, saj si predvsem v mestih, kjer se gradnja omrežja zaradi velike gostote priključkov najbolj splača, zastopniki obeh podajajo kljuke pri iskanju soglasij za prekopavanje ulic in dvorišč.

»Kadar je podjetje v krizi, je v bistvu vse naprodaj«

Največje slovensko igralniško podjetje ne stoji več na trdnih temeljih. Rdeče številke v bilanci Hita, matere desetih hčerinskih družb v težavah, skupaj z učinki gospodarske krize ne vzbujajo upanja v boljšo prihodnost. Naš intervjuvanec, prvi mož Hita Drago Podobnik, ki je pripravil sanacijski načrt družbe, je prepričan, da jo je mogoče rešiti. Pri tem priznava, da tako sijoča, kot je bila še pred leti, najbrž ne bo nikoli več.

Več preberite v Delo Magu