Kitajska nova aristokracija

Iz letala je z rdečo svileno pentljo okoli vratu stopil leto in pol star pes v spremstvu svoje mlade gospodarice, ki je postala medijska atrakcija samo zato, ker je za svojega hišnega ljubljenčka odštela štiri milijone juanov (585.000 ameriških dolarjev).

Objavljeno
26. oktober 2009 10.34
Zorana Baković
Zorana Baković
Peking - Nekega septembrskega dne, kakšna dva tedna pred tem, ko je Kitajska sama sebi čestitala 60. komunistični rojstni dan, je bilo pred letališčem v mestu Xi'anu, v katerem je bila pred več kot dva tisoč leti prva prestolnica združenega kitajskega cesarstva, parkiranih trideset črnih mercedesov.

Radovedni mimoidoči so se ustavljali, da bi videli, kdo je slavna zvezda, na katero čakajo bleščeče limuzine. Iz letala pa je z rdečo svileno pentljo okoli vratu stopil leto in pol star pes v spremstvu svoje mlade gospodarice, ki je postala medijska atrakcija samo zato, ker je za svojega hišnega ljubljenčka odštela štiri milijone juanov (585.000 ameriških dolarjev). Po tem dogodku se je začela vsa kitajska javnost ukvarjati z vprašanjem, ali sta gospodična Wang, kot se je ponosna lastnica psa predstavila, preden je sedla v enega od mercedesov, in njen tibetanski mastif, ki so ga pripeljali iz pokrajine Qinghai, slika kitajskega uspeha ali poraza ...

 

Po številu dolarskih milijarderjev Kitajska na drugem mestu

 

Pravzaprav gre tukaj za vprašanje, ali ponosna gospodarica in njen pes pričata o tem, da je postala Kitajska po šestih desetletjih mukotrpnega iskanja svoje razvojne poti ena od držav z največjim številom dolarskih milijonarjev, ali pa gre morda za opozorilo, da se je kitajski socializem po vseh političnih pregonih »privržencev kapitalistične poti« znašel na robu nepremostljivega družbenega prepada.

 

V nizu čestitk, ki so ob veliki obletnici prispele na kitajski naslov, je bilo tudi oktobrsko poročilo publikacije Hurun, ki je prevzela vlogo nekakšne kitajske inačice Forbsovih »naj« seznamov. Azijska sila, je zapisano v tem poročilu, se je po številu dolarskih milijarderjev prebila na drugo mesto na svetu. Na prvem mestu so še vedno ZDA, ki imajo 359 milijarderjev, med Kitajci pa jih je trenutno 130. A ti milijarderji so zgolj smetana na vrhu skupine dolarskih milijonarjev, ki jih je trenutno več kot 820.000.

 

Finančna kriza za Kitajsko preteklost

 

Čeprav je zgodba o gospodični Wang in njenem dragem psu izzvala silovite razprave o zdravju kitajske družbe, ki se je razdelila na novi razred super bogatih in na več kot 100 milijonov tistih, ki živijo z manj kot dolarjem prihodkov na dan, pa tukajšnji mediji niso mogli skriti svojega ponosa spričo dejstva, da je njihova država po številu milijarderjev prepričljivo premagala Rusijo, ki jih ima 32, in Indijo z borimi 24 milijarderji. Po stanju na računih bogatašev, trdijo kitajski novinarji, je mogoče, če že ne kaj drugega, ugotoviti vsaj to, da je finančna kriza za Kitajsko preteklost. A gospodična Wang ni osamljena v tem svojem luksuzu. Lastniki tistih tridesetih mercedesov, ki so bili parkirani pred letališčem v Xi'anu, so njeni prijatelji iz istega mesta, ki so jo pričakali in ji tako izkazali svojo podporo pri iskanju najdragocenejših primerkov lepote.

 

Ko je v četrtek državni statistični urad objavil novico, da je kitajsko gospodarstvo v tretjem četrtletju letošnjega leta poraslo za 8,9 odstotka, kar napoveduje, da bo do konca leta 2009 zagotovo izpolnjen in verjetno celo presežen cilj vlade o osemodstotni gospodarski rasti, pa so se analitiki znova posvetili največjemu izzivu, ki se ga bo morala Kitajska lotiti v prihodnjem obdobju: kako razširiti bogastvo, ki se je nakopičilo v ozkemu krogu milijonarjev in milijarderjev, ter njihovo finančno in kupno moč spremeniti v na splošno večjo porabo, kar bo edini pravi recept za premagovanje krize, in to celo po tem, ko bo prenehalo delovati začasno zdravilo, ki je bilo v gospodarsko žrelo položeno v obliki vladnega spodbujevalnega svežnja v znesku 586 milijard dolarjev?

 

Več v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela