Tiskane izdaje
Sicer pa se je konference udeležilo več kakor 140 udeležencev iz raziskovalne, akademske sfere ter poslovnega sveta iz 16 vzhodnoevropskih držav in Kitajske in na njej razpravljalo o možnostih za vzpostavitev oz. krepitev sodelovanja na področju raziskav in izobraževanja na področju gozdarstva, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, omenja STA.
Govorili so tudi "gojenju, varstvu in monitoringu gozda, gozdni ekologiji, vlogi gozdarstva v bioekonomiji ter izobraževanju in usposabljanju v gozdarstvu. Slovenija je sicer tudi koordinator mehanizma sodelovanja na področju gozdarstva v okviru mehanizma 16+1 in vodi njegov sekretariat s sedežem v Ljubljani."
Konferenco, ki jo je organizirala Kitajska akademija za gozdarstvo, financiralo pa kitajsko ministrstvo za gozdarstvo, so odprli namestnik kitajskega ministra za gozdarstvo Liu Dongsheng, v vlogi sekretariata mehanizma 16+1 vodja gozdarskega sektorja na ministrstvu za kmetijstvo Janez Zafran, državni podsekretar poljskega ministrstva za okolje Andrzej Antoni Konieczny ter slovenski veleposlanik Janez Premože. Zafran je na konferenci poudaril pomen multilateralnega sodelovanja in pomen mehanizma 16+1 za krepitev sodelovanja med državami v okviru omenjene pobude, navaja STA.
Predstavniki podjetij s področja gozdarstva pa so, tako STA, razpravljali o možnostih za vzpostavitev poslovnega sodelovanja na področju gozdarstva in v okviru pobude 16+1, seveda pa tudi o različnih možnostih za prenos znanja raziskovalnih institucij v poslovne rešitve in financiranje raziskovalnega dela.
Kitjske banke s solidnimi rezultati
Vse štiri velike kitajske banke v državni lasti so v tretjem četrtletju zabeležile rast dobička. Največja Industrial and Commercial Bank of China (ICBC) je poročala o 75 milijardah juanov (9,7 milijarde evrov) čistega dobička, kar je 3,35 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju, poročilo povzema francoska tiskovna agencija AFP, kot poroča STA.
Poleg banke ICBC so poročila predstavile tudi Bank of China, China Construction Bank in Agricultural Bank of China. Bank of China je tretjem letošnjem četrtletju med omenjenimi zabeležila najmanjšo rast dobička. Ta se je na letni ravni povzpel za 0,10 odstotka na 41,82 milijarde juanov (5,4 milijarde evrov). China Construction Bank je zabeležila 62,9 milijarde juanov (8,2 milijarde evrov) čistega dobička, kar je 4,1 odstotka več kot v tretjem lanskem četrtletju, dobiček Agricultural Bank of China pa se je okrepil za 4,89 odstotka na 51,42 milijarde juanov (6,7 milijarde evrov), poroča STA. Dobiček iz naslova posojil naj bi v omenjenm obdobju glede na enako lani imel kar 10-odstotno rast.
Kitajski letaalski prevozniki krepijo dobiček
Trije največji kitajski letalski prevozniki so v tretjem četrtletju predvsem na račun večjega domačega povpraševanja okrepili dobičke. Najvišjo rast so zabeležili pri Air China, kjer so čisti dobiček povečali za 31,39 odstotka na 4,95 milijarde juanov (640 milijonov evrov), po AFP poroča STA. China Southern, največji izmed trojice, je čisti dobiček okrepil za 29,4 odstotka na 4,28 milijarde juanov (550 milijonov evrov), China Eastern Airlines pa je zabeležil nekoliko počasnejšo rast in dobiček povečal za 3,09 odstotka na 3,59 milijarde juanov (460 milijonov evrov).
Pri slednjem so oktobra sicer zaključili 375 milijonov evrov vreden nakup desetodstotnega tržnega deleža v francoskem letalskem prevozniku Air France-KLM, navajajo agencije.
»Kljub izzivom, s katerimi se še vedno sooča letalska industrija - med drugim z deviznimi tečaji, ceno nafte in geopolitičnimi razmerami - sta se splošen tržni trend in povpraševanje izboljšala,«so v sporočilu zapisali pri Air China. Precejšen del povečanega povpraševanja pripisati kitajskemu srednjemu razredu, ki vedno več denarja namenja za potovanja in druge prostočasne dejavnosti. navaja STA
