Kje so pasti in priložnosti soupravljanja zaposlenih

Ljubljana - Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju družb imamo 14 let, pred šestimi leti je bil prvič malenkostno dopolnjen in spremenjen, že marca letos pa bo verjetno doživel precej bolj korenite spremembe. Vladna stran trdi, da z njimi usklajuje zakone in vanj vključuje evropsko smernico o obveščanju in posvetovanju v podjetjih, opozicija pa je bolj ali manj prepričana, da soupravljavci izgubljajo še eno od bitk.

Marko Štrovs, državni sekretar na ministrstvu za delo, pravi, da pravzaprav ni bila ambicija predlagateljev sprememb in dopolnitev zakona, da »bi ne vem kako spreminjali zakon, bolj gre za uskladitev z novim konceptom upravljanja družb, ki dopušča tudi enotirno upravljanje«.

Dejstvo je, da zakon na novo uvaja soupravljanje tudi za samostojne podjetnike (s. p.), a se je parlament »razbil« že ob vprašanju, v kako velike espeje naj spustijo soupravljavce v obliki sveta delavcev. Tudi vprašanje, ali se z zmanjševanjem nedotakljivosti članov sveta delavcev sesuva koncept soupravljanja, kakor ga poznamo, ima dva popolnoma nasprotujoča si odgovora.

Pozicija, okrepljena z mnenji delodajalcev in kapitala, vztraja pri stališču, da z nekoliko priškrnjeno imuniteto za člane svetov delavcev ne bo zmanjšala njihove pripravljenosti za soupravljavsko delovanje, opozicija in sindikati ter združenje svetov delavcev pa se bojijo, da bo vse manj pogumnih soupravljavcev, ki bi nastavljali glavo vse bolj zategnjenim delodajalcem.

Ob drugi obravnavi je zmagala je pozicija, ki je zagovarjala stališče, da lahko imenujejo svete delavcev le v espejih z več kakor 50 zaposlenimi, opozicija pa je trdila, da bi to pravico bilo treba dati že tistim samostojnim podjetnikom, ki imajo več kakor 20 zaposlenih, preostalim pa možnost delovanja delavskih zaupnikov. Metka Roksandič, izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za področje soupravljanja in EU je dejala, da evropska smernica o obveščanju in posvetovanju zahteva uskladitev, po kateri bi morali imeti zaposleni v vseh profitnih in neprofitnih podjetjih, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, pravico do obveščanja in posvetovanja. Enako naj bi veljalo tudi za obrate.

Problem naj bi bil že v tem, da je Slovenija menda že leta 2005 podala izjavo v Bruselj, da je z direktivo usklajena. Pa očitno še ni in to popravlja z omenjenimi spremembami zakona.

Več preberite v današnji prilogi Dela FT!