Akcija za manj zavržene hrane

V Sloveniji je bilo lani zavrženih 123.000 ton hrane, tudi še povsem užitne, čemur pa bi se bilo mogoče izogniti. K temu že prispevajo organizacije, ki presežke hrane razdeljujejo socialno ogroženim. K zmanjševanju naj bi pripomogla tudi nedavna ustanovitev Stičišča viškov hrane.

To bo skrbelo za tesnejše sodelovanje vseh, ki si prizadevajo preprečevati in zmanjševati količine odpadne hrane in so doslej delovali nepovezano. Konec oktobra ustanovljeno stičišče z angleškim imenom Food Surplus Hub se bo povezalo tudi s stičišči presežkov hrane v Parizu, Berlinu, Bruslju, Budimpešti in Oslu.

»Naš cilj je čim večje zmanjšanje presežkov hrane v Sloveniji, in to na čim več načinov,« je povedal pobudnik ustanovitve stičišča Matej Poljanšek. Imajo dvanajst članov – organizacij, podjetij in pobud. Med njimi so društvo Ekologi brez meja, humanitarni zavod Pod strehco, ki pripravlja tople obroke in razdeljuje presežke hrane trgovcev in hotelov socialno ogroženim Ljubljančanom, restavracija Radha Govinda, ki prav tako razdeljuje tople obroke pomoči potrebnim, ter humanitarno društvo Food For Life Global, ki deluje v 60 državah in brezplačno razdeli dva milijona vegetarijanskih obrokov na dan.

Francoski in belgijski zgled

Med člani stičišča sta podjetje Smart Futuristic, ki je razvilo aplikacijo za pospeševanje prodaje oziroma doniranje zalog živil pred iztekom roka uporabnosti, in program Varčni kuhar, ki omogoča vnaprejšnje naročanje menija v menzi. Za zdaj ga uporabljajo le v domu za starejše občane v Domžalah. Stičišču se je pridružila tudi Skupnost občin Slovenije, Poljanšek pa si želi, da bi se mu še vsi večji slovenski trgovci – nekateri že predajajo odvečno hrano nevladnim humanitarnim organizacijam – ter zbornica živilskih in kmetijskih podjetij. »To bi lahko prineslo veliko kakovostno spremembo za humanitarne organizacije in zmanjševanje zavržene hrane, zlasti če pogledamo pozitivne premike, ki so se v zadnjih dveh letih zgodili v Franciji in Belgiji.« V prvi so se trgovci – po padcu zakona, ki bi prepovedal metanje hrane v smeti – prostovoljno zavezali, da bodo vse presežke hrane pred iztekom roka uporabnosti donirali človekoljubnim organizacijam. Občinska oblast v Bruslju pa je dosegla, da morajo trgovci, ki ne namenjajo presežkov hrane tem organizacijam, plačati višji davek.

Da so količine užitne hrane, ki po zaprtju ostane v trgovinah, restavracijah in menzah, ogromne, zgovorno kažejo tile podatki: v projektu Donirana hrana, ki ga koordinira Lions zveza Slovenije z Mercatorjem, Sparom in Tušem, so v 19 slovenskih mestih do konca septembra zbrali in nato razdelili 85 ton živil, ki bi jih trgovine po koncu delavnika sicer morale zavreči. Slovenska filantropija, ki je začela prevzemati presežke hrane iz trgovin in restavracij januarja lani, je od takrat do začetka oktobra razdelila 6000 obrokov 140 uporabnikom. Ljubljanska restavracija Radha Govinda pa je v sedmih letih razdelila več kot 70.000 obrokov. Zmanjšanje presežkov hrane bi koristilo vsem; trgovcem, obratom za pripravo in postrežbo hrane in porabnikom iz ranljivih skupin.

Vrzel med ponudbo in povpraševanjem bo poskušala zmanjšati aplikacija Smart Futuristic, ki jo je razvila četverica sodelavcev istoimenskega podjetja. Aplikacija je namenjena pospeševanju prodaje zalog (živilskih) izdelkov – pa tudi brezplačni predaji denimo človekoljubnim organizacijam.

»Hrana, ki ji bo kmalu pretekel rok uporabe – kritični rok običajno začne teči po preteku četrtine celotnega roka uporabnosti izdelka –, začne izgubljati vrednost. Da bi se je čim hitreje znebili, privolijo v pogojno vračilo, ob znižanju cene produkta pa strošek krijejo proizvajalci sami. Mi smo ena od najboljših alternativ,« je prepričan izvršni direktor podjetja Dalibor Matijević.

Aplikacija bo v prvi fazi namenjena proizvajalcem hrane. »Glede na to, da je družbenik in partner podjetje BTC, smo se na začetku osredotočili na večja skladišča njegovih partnerjev iz Italije, Poljske in Slovenije,« pove Matijević. Za proizvajalce hrane so se odločili, ker je pri trgovcih živilom pred iztekom roka uporabnosti mogoče slediti le, dokler so na paletah. Ko se znajdejo na prodajnih policah, je to zelo težko. Bodo pa ponudbo trgovcev neposredno povezali s povpraševanjem nevladnih organizacij, napoveduje. Potencialni odjemalci zalog, ki jim bo platforma predlagala tudi najbolj učinkovit način prevoza, pa so po Matijevićevih besedah restavracije, hoteli, cateringi, menze, bolnišnice, šole »in vsi, ki lahko iz hrane v najkrajšem času pripravijo obrok«.

Programi ozaveščanja

Najprej bodo v ponudbi aplikacije le suha oziroma pakirana živila. Sledili bodo mlečni in mesni izdelki, nazadnje, ko se bodo v sistem vključili kmetijski pridelovalci s presežki pridelkov, ki jih ne morejo prodati, še sveže sadje, zelenjava in žita.

V Belgiji, Franciji, Veliki Britaniji in Španiji presežke kmetijskih pridelkov pomagajo zmanjševati tako imenovana gleaning omrežja, v okviru katerih prostovoljci in člani humanitarnih organizacij pobirajo pridelke, ki jih kmetje ne morejo prodati. Spletna aplikacija testno že deluje, uradno pa jo bodo zagnali 10. decembra, pri čemer podjetij na začetku še ne bodo obveščali, koliko izpustov ogljikovega dioksida in denarja prihranijo, kar bo aplikacija navsezadnje tudi omogočala.

Da ozaveščanje o zmanjševanju zavržene hrane ne bi bilo omejeno zgolj na uporabnike aplikacije Smart Futuristic, nekateri člani stičišča razvijajo programe izobraževanja v šolah. Organizirali bodo kuharske tečaje, prirejali tekmovanja v zmanjševanju količin zavržene hrane, objavljali primere dobre prakse in se povezali s pobudami iz Švedske in Francije, kjer so zmanjševanje količin odpadne hrane postavili visoko na lestvico političnih prioritet.

Poljanšek napoveduje podpis memoranduma z vlado, s katerim se bodo družno zavezali k zmanjševanju količine zavržene hrane za polovico do leta 2025. Cilj izhaja iz deklaracije za Slovenijo brez zavržene hrane, ki so jo oblikovali v društvu Ekologi brez meja, ta pa temelji na ciljih trajnostnega razvoja, ki jih je podprla OZN, ter svežnju o krožnem gospodarstvu, ki naj bi vseboval tudi konkretni cilj zmanjševanja prehranskih izgub na evropski ravni. Za prihodnje leto Poljanšek napoveduje vpeljavo brezmesnega ponedeljka (angl. Meat Free Monday), pobude, ki sta jo sprožila glasbena legenda Paul McCartney in njegova hči, modna oblikovalka Stella.