Avstrijski poklon slovenskim čebelarjem

Slovenija in Avstrija s skupnimi projekti v podporo čebelarstvu in svetovnemu dnevu čebel

Objavljeno
28. november 2015 20.56
Marjeta Šoštarič
Marjeta Šoštarič
Ljubljana, Dunaj - Slovenski čebelarji so na Dunaju poželi veliko pohval za svoje delo in organiziranost, s katero prekašajo avstrijske čebelarje. Brez zadrege jim je to na skupnem avstrijsko-slovenskem simpoziju o čebelah priznal tudi avstrijski zvezni minister za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in vodno gospodarstvo Andrä Rupprechter.

Čebelarsko dogajanje, ki ga je ob koncu tedna zaznamovalo tudi odkritje prenovljene spominske plošče v parku Augarten velikemu slovenskemu čebelarju Antonu Janši - ta je večji del svojega življenja preživel na Dunaju, kjer je širil svoje znanje o čebelarstvu - je sodilo v okvir aktivnosti dvodnevnega obiska slovenskega kmetijskega ministra Dejana Židana, ki se je odzval vabilu avstrijskega kolega.

Ob tej priložnosti sta ministrstvi obeh držav pripravili več dogodkov, ki so bili priložnost za promocijo Slovenije, vin in kulinarike, pomena čebelarstva ter aktivnosti za razglasitev svetovnega dne čebel pri OZN. Delovni obisk ministra Židana v Avstriji se je začel z obiskom parlamenta, kjer se je srečal s predstavniki Skupine prijateljstva s Slovenijo avstrijskega zveznega parlamenta. Avstrijski poslanci različnih političnih skupin so se želeli seznaniti z aktivnostmi Slovenije po reformi skupne kmetijske politike 2014 -2020, kjer so med drugim pozornost namenili malim kmetijam, ekološkemu kmetovanju in ukrepom iz programa razvoja podeželja. Zanimalo jih je tudi stanje na področju reševanja migracij, ki potekajo preko Slovenije v Avstrijo.

Po medenem zajtrku tudi o zaščiti terana


Avstrijsko ministrstvo je drugi dan Židanovega obiska pripravilo evropski medeni zajtrk na višji državni šoli za vinarstvo in sadjarstvo v Klosterneuburgu, s katerim se tudi Avstrija pridružuje slovenski pobudi in širjenju ideje, s katero je pri nas začela pred devetimi leti Čebelarska zveze Slovenije in je prerasla v tradicionalni slovenski zajtrk oz. zdaj že tradicionalni dan slovenske hrane. Na univerzi BOKU sta se v nadaljevanju oba ministra udeležil tudi skupnega strokovnega simpozija o čebelah, ki so ga pripravili avstrijsko ministrstvo in univerza ter Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Na njem so izpostavili pomen izmenjav raziskovalnih aktivnosti, povezanih z zdravjem čebel in poglobitve sodelovanja na tem področju.

Ob robu obiska so potekali tudi dvostranski pogovori, kjer sta ministra govorila o sodelovanju med državama na področju kmetijstva in gozdarstva. Posebej sta izpostavila upravljanje z državnimi gozdovi, kjer je Slovenija pred ustanovitvijo podjetja, ki bo po vzoru Avstrije in Bavarske skrbelo za državne gozdove. Avstrijski minister je slovenskemu kolegu ponudil vso podporo pri nadaljnjih korakih, posebej pri začetnem vzpostavljanju podjetja in izvajanju nalog. Židan je avstrijskega kolega seznanil tudi z dogajanjem okoli zaščitenega vina teran in poskusih Hrvaške o širitvi zaščite na področje, ki med drugim ni Kraška planota, kar je pogoj za pridelavo terana.

Priznanje rojaku Antonu Janši

V zvezi s prizadevanji Slovenije, da bi 20. maj (rojstni dan Antona Janše) postal svetovni dan čebel, pa je Židan dobil zagotovilo avstrijskega ministra, da bo Avstrija ena od prvih sopodpisnic pobude za razglasitev svetovnega dneva čebel na ravni OZN.

To sta oba potrdila tudi ob odkritju prenovljene spominske plošče v parku Augarten slovenskemu čebelarju Antonu Janši, velikemu čebelarskemu učitelj slovenskega rodu, kateremu v čast je zdaj predlagan 20. maj (rojstni dan Antona Janše) za svetovni dan čebel. Anton Janša, rojene v Breznici na Gorenjskem, je čebelarstvo poučeval na čebelarski šoli, ki jo je v Augartnu na Dunaju ustanovila Marija Terezija. Napisal je dve pomembni knjigi o čebelarjenju, katerih nauke čebelarji še danes upoštevajo. Cesarica Marija Terezija je po njegovi smrti izdala odlok, po katerem so morali vsi čebelarski učitelji učiti po njegovih knjigah. Za Slovence je izredno pomemben, saj je ponesel v svet znanje čebelarjenja, ki ga drugje niso poznali. Slovesnosti ob odkritju prenovljene spominske plošče, s katero so se Avstrijci prvič poklonili velikemu čebelarju slovenskih korenin že leta 1934, se je udeležila tudi večja skupina čebelarjev iz Slovenije.