Tiskane izdaje
Mlinarji niso upali ponuditi višje cene, pustili pa so možnost, da kmetom dodajo kakšno premijo ali jim odštejejo stroške odkupa, je po pogajanjih povedala koordinatorica žitne verige in direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc. Za vodjo pridelovalske strani Franca Küčana je ponujena cena sramota.
»Ob hudih težavah pri jesenski setvi, spomladanskem sušnem obdobju in nizkih pridelkih imamo povprečno za pet evrov manjšo ponujeno ceno. Vsa leta so naši kupci pridno izkoriščali borze, češ da cena ne sme biti višja, danes pa niso pristali na to. Izhodiščna cena na Madžarskem je za krušno pšenico 167 evrov plus pariteta, ta je v Sloveniji 20 evrov, kar pomeni, da je cena skoraj 190 evrov,« je povedal Küčan.
Mlinarjem je še očital, da bodo morali v tujimi kupiti od 50.000 do 60.000 ton, za kar pa bodo pripravljeni plačati več. S tem ne spoštujejo dogovora iz žitne verige, da si bodo pomagali, kmetje pa po njegovih besedah za jesensko setev ne bodo imeli denarja.
Židan miri, da ni še končne cene
Sindikat kmetov Slovenije v imenu pogajalske skupine pridelovalcev v žitni verigi tako od ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana zahteva, da razpusti žitno verigo, ker ta ne deluje v skladu s podpisanimi akti iz leta 2010 in ker predelovalci že drugo leto zapored enostransko določajo cene, ki so nižje od tržnih in od konkurenčnih.
Židan je v odzivu za STA pogajalski strani pozval k ohranitvi mirne krvi. Poudaril je, da cena pšenice še ni usklajena. »Kakršnakoli cena, ki bo na koncu določena, bo kompromis in stvar dogovora med obema stranema,« je povedal kmetijski minister.
Spomnil je, da se je že prejšnja leta dogajalo, da se o sami ceni pogaja v času med in po žetvi. »Doslej je vedno prišlo do kompromisa in dajmo narediti vse, da v strpnem dialogu pridemo do takšne cene pšenice, ki bo kmetijam omogočala razvoj, hkrati pa omogočala zaslužek tistim, ki pečejo kruh,« je dodal Židan.
Predstavnik mlinarjev Karel Pojbič iz soboškega Mlinopeka je sicer po današnjem sestanku dejal, da je dogovor vedno vprašljiv, ker je Slovenija majhen trg, več pa da mlinarji ne morejo ponuditi, saj bodo že tako ali tako poslovali z minimalnim dobičkom ali celo izgubo.
»Želje kmetov so tako visoke, da ne upamo v te kombinacije, predstavljamo ljudi in njihova delovna mesta, ki so lahko ogrožena, in ne morejo mi vsiliti cene, ki ne pokrije stroškov,« je še dodal Pojbič.
Kmetje so na drugem srečanju za najboljšo pšenico zahtevali 200 evrov, za razred B 1 185, za B2 170 in za C oziroma krmno pšenico od 150 do 155 evrov za tono.
