Tiskane izdaje
Preko 250.000 državljanov evropskih članic je ob zaključku javnega posvetovanja o prihodnosti skupne kmetijske politike EU po letu 2020 Evropsko komisijo pozvalo h koreniti spremembi sistema kmetijstva.
V kampanji Living Land, ki so jo izvedle WWF, BirdLife Evropa in Evropski urad za varstvo okolja (EEB), so pozvali k takšnim spremembam kmetijske politike, da bo ta varovala podnebje in okolje, bo pravična za kmete in potrošnike ter prispevala k zdravi in trajnostni pridelavi hrane.
»Sporočilo je jasno: Evropejce skrbi za živali, hrano in naravo in ne želijo, da se njihova hrana proizvaja na škodo narave. Želijo, da se njihov javni denar vloži v drugačen kmetijski model, ki bo služil trajnostnim kmetom in podeželskim skupnostim, in ne bo uničeval naših omejenih naravnih virov in vrst. Videli bomo, ali bo Evropska komisija na ravni svojega mandata in bo sprejela novo politiko, ki podpira resnično trajnostni sistem prehrane in kmetijstva v prihodnosti,« je v izjavi za medije dejal Jabier Ruiz, strokovnjak na področju kmetijstva in trajnostne prehranske sisteme v uradu WWF za evropske zadeve.
»Skupna kmetijska politika (SKP) je najstarejša, ampak tudi najbolj sporna skupna politika EU, ki se je izkazala za zelo neučinkovito,« meni direktor WWF Adria Martin Šolar. Čeprav porabi največji delež proračuna EU (37 odstotkov ali več kot 55 milijard evrov letno), ne uspe reševati sodobnih izzivov kmetijskega sektorja in podeželja. Je glavno gonilo netrajnostnega kmetijstva v Evropi, saj se še naprej spodbuja proizvodnjo industrijskih živil, ki povzročajo degradacijo okolja.
Netrajnostno kmetijstvo pa je glavni vzrok za izgubo biotske raznovrstnosti v Evropi, ki povzroča izginjanje vrst, kot so ptice in čebele. Raziskave kažejo, da smo izgubili že več kot 58 odstotkov podeželskih ptic, medtem ko izumrtje grozi 24 odstotkom evropskih čmrljev, kar bo močno vplivalo na gospodarstvo.
SKP tudi ne obravnava potreb podeželskih skupnosti: med letoma 2007 in 2013 je EU izgubila približno 20 odstotkov delovnih mest v kmetijskem sektorju. Poleg tega je vse več manjših kmetov prisiljenih prenehati pridelovati hrano.
»Kmetje so soočeni s popačeno in izkrivljeno izbiro med bankrotom ali nadaljnjo intenzifikacijo. Tisti, ki izvajajo verodostojne alternativne prakse, kot je ekološko kmetijstvo, pa zaradi favoriziranja obstoječih intenzivnih praks ostajajo na obrobju,« trdijo pobudniki kampanje, katere skupno izjavo je podpisalo tudi sedem slovenskih organizacij: DOPPS, Drušvo Dinaricum, Gibanje TRS, Inštitut za trajnostni razvoj, NEC Cerknica, Umanotera in Zavod Svibna.
Nova skupna kmetijska politika EU in z njo povezane politike bi po njihovem morala biti poštena za kmete in podeželske skupnosti, okoljsko naravnana, zagotavljati zdravo hrano in dobrobit vseh ljudi ter odgovorna za podnebje in trajnostni razvoj po vsem svetu.
Pričakuje se, da bo Evropska komisija objavila rezultate javnega posvetovanja na konferenci v Bruslju sedmega julija, medtem ko bi stališče o prihodnosti SKP moralo biti znano do konca leta 2017. Nova skupna kmetijska politika EU mora biti v vseh državah članicah sprejeta do 2021.
