Tiskane izdaje
V Panviti, ki v Sloveniji obdeluje 3500 hektarov površin s pšenico in na Madžarskem 50 hektarov, so po besedah direktorja Panvitinega Poljedelstva Branka Viraga današnje analize potrdile pričakovanja, da bodo količine manjše kot lani, kar pomeni okoli šest ton pridelka na hektar oziroma nekaj več, kakovost pa bo nekoliko višja od lanske, vsekakor pa ne bo rekordna, kot je bila leta 2013. Glavni razlog za manjši pridelek je bilo desetdnevno obdobje visokih temperatur v začetku junija (nad 30 stopinj Celzija), ko je pšenica prenehala rasti in je le še zorela.
Računajo, da bo 60 odstotkov krušne pšenice na Panvitinih poljih primerne za slovenski kruh, preostala pa bo nekoliko manj kakovostna in bo ostala za krmo. S kooperanti imajo sklenjene pogodbe za odkup pšenice s še 1800 hektarov, tudi pri njih se bo žetev začela v dveh, treh dneh. »Kar zadeva cene, pa se bomo morali prilagajati tistim, ki so pač na trgu,« pravi Virag.
Jutri bodo v Panviti želi z vsemi razpoložljivi zmogljivostmi in pšenico predvidoma poželi v desetih dneh, prav tako na poljih Kmetijskega gospodarstva Lendava, kjer imajo s pšenico zasejanih 1100 hektarov njiv, povsod pa je vlaga pšenice pod 14 odstotki, kar pomeni, da je primerna za takojšnje skladiščenje brez dodatnega sušenja.
V Panviti so že poželi ječmen na dobrih 200 hektarjih in oljno ogrščico na 200 hektarjih površin. Pri ječmenu so pridelali dobrih šest ton na hektar, kar je okoli 10 do 15 manj kot lani, ko je bil zelo dober pridelek, ogrščice pa je vsaj za 20 odstotkov manj od dolgoletnega povprečja, saj je jesensko deževje v septembru in oktobru, ko je padlo čez 300 milimetrov padavin, najbolj zalilo prav to poljščino, tako da so tretjino posevkov preorali in posejali koruzo.
Jutri bodo v soboškem Mlinopeku predstavniki slovenske žitne verige v tretje poskušali zbližati stališča o ceni letošnje pšenice. Na zadnjem srečanju 23. junija so pridelovalci za najboljšo pšenico želeli po 200 evrov za tono, za kakovost B1 185, za B2 170 in za C oziroma krmno pšenico od 150 do 155 evrov za tono, za predelovalce pa je bila ta ponudba previsoka.
Te cene so za okoli deset odstotkov višje kot lanske, pridelovalci pa jih utemeljujejo manjšim pridelkom in dejstvom, da so lani pokrili le 90 odstotkov izračunanih stroškov.
