Tiskane izdaje
Ljubljana - Po podatkih o pričakovanih pridelkih bo pridelek koruze letos malo manjši od dobre lanske letine. Zato pa je pričakovana rekordna letina krompirja, jabolk in hrušk. Pridelek grozdja je za četrtino večji od lanskega.
Podatki, ki so jih zbrali v državnem statističnem uradu o pričakovanih pridelkih na dan 5. september 2015 potrjujejo že objavljene podatke o pričakovanih pridelkih koruze za zrnje in koruze za silažo po stanju konec julija, ki so napovedovali dobro letino te pri nas najbolj razširjene poljščine. Po zadnjih podatkih naj bi letošnji skupni pridelek koruznega zrnja tehtal okrog 334.000 ton; to je v primerjavi s pridelkom prejšnjega leta sicer za 4,2 odstotke manj, vendar za 8,7 odstotkov več od povprečne količine, pridelane v zadnjih desetih letih. Povprečni pričakovani pridelek koruze za zrnje naj bi tehtal 8,6 tone na hektar, to je za 6,6 odstotkov manj od lanskega rekordnega povprečnega hektarskega pridelka in hkrati za 12,3 odstotke več od zadnjega desetletnega povprečja. Pričakovani skupni pridelek silažne koruze -tehtal naj bi 1346 ton - naj bi bil za malenkost (za 1,3 odstotka) manjši od dobre lanske letine, vendar je bila s to kulturo posejana tudi manjša površina (za 1,5 odstotka). Povprečni pričakovani pridelek naj bi znašal 48,1 tone na hektar, kar je celo nekoliko več od lanskega rekordnega povprečnega hektarskega pridelka (za 0,2 odstotka).
Izjemna letina krompirja
Skupni pridelek krompirja naj bi letos tehtal okrog 92.000 ton; to je v primerjavi z izjemno dobro lansko letino sicer nekoliko manj (za 5,3 odstotke), vendar je bila s krompirjem posajena tudi manjša površina (za 9 odstotkov ). Povprečni pričakovani hektarski pridelek krompirja naj bi bil 27,9 tone, to je kar za petino več od zadnjega desetletnega povprečnega hektarskega pridelka in največ doslej.
Letošnje poletne vremenske razmere v Sloveniji niso najbolje vplivale na pridelek buč za olje. Pričakovani skupni pridelek te oljnice naj bi bil sicer za 38,5 odstotkov večji od tistega iz prejšnjega leta, vendar predvsem zato, ker so bile letos z bučami za olje posejane večje površine. Povprečni pričakovani hektarski pridelek buč za olje naj bi bil 0,6 tone, to je približno enako kot v prejšnjem, za to oljnico tudi neugodnem letu, in prav tako približno enak zadnjemu desetletnemu povprečnemu hektarskemu pridelku.
Po zadnjih podatkih se letos obeta dober pridelek sončnic. Sicer je bila tej oljnici tudi letos namenjena nekoliko manjša površina kot v prejšnjem letu (za 8,7 odstotkov), letošnji količinski pridelek sončnic pa naj bi bil za 5 odstotkov večji od lanskega. Pričakovani povprečni hektarski pridelek sončnic naj bi bil 2,4 tone na hektar, kar je skoraj za četrtino (za 23 %) več od povprečnega hektarskega pridelka zadnjih desetih let.
Slabši pridelek hmelja
Slovenski hmeljarji naj bi letos sicer z nekoliko večje površine kot lani (za 8,4 odstotke) pospravili skoraj za četrtino (za 22,7 odstotkov) manj hmelja kot lani in hkrati za okrog 15 odstotkov manj od povprečne količine pridelka te industrijske rastline v zadnjih desetih letih. Povprečni hektarski pridelek hmelja naj bi bil 1,25 tone na hektar, to je za okrog 14 odstotkov manj od povprečnega hektarskega pridelka zadnjih desetih let.
Vse tri v intenzivnih sadovnjakih opazovane sadne vrste (jabolka, hruške, breskve in nektarine) naj bi v letu 2015 kljub poletni vročini obrodile bolje kot v letu 2014. Sadjarji naj bi letos pospravili iz intenzivnih sadovnjakov za 13 odstotkov več jabolk, za več kot petino večhrušk (za 21 odstotkov) in za tretjino več breskev in nektarin (za 33 odstotkov) kot v letu 2014. Povprečni hektarski pridelek jabolk naj bi letos tehtal 32,6 tone, to je več kot za petino več (za 22 odstotkov) od zadnjega desetletnega povprečja in največji hektarski pridelek doslej. Tudi povprečni hektarski pridelek hrušk -ta naj bi tehtal 21,5 tone -naj bi bil skoraj za tretjino (za 32 odstotkov) večji od zadnjega desetletnega povprečja in največji doslej.
V ekstenzivnih sadovnjakih se letos pričakuje nekoliko več jabolk in hrušk kot lani (jabolk za 1,3 odstotka, hrušk za 7 odstotkov), češpelj in sliv pa približno toliko kot lani. Povprečna pričakovana pridelka jabolk in hrušk (40 kilogramov in 28,3 kilograma na drevo) sta enaka zadnjemu desetletnemu povprečju, kar pomeni, da se v ekstenzivnih sadovnjakih letos pričakuje povprečna letina teh dveh sadnih vrst. Letošnji povprečni pridelek češpelj in sliv naj bi bil 10 kilogramov na drevo, kar je za tretjino manj od zadnjega desetletnega povprečnega pridelka te sadne vrste.
Letina grozdja obilna in kakovostna
Letošnji skupni količinski pridelek grozdja, tehtal naj bi okrog 118.000 ton, naj bi bil v primerjavi z letino 2014, ki velja za eno slabših, za četrtino večji, od povprečnega količinskega pridelka grozdja v zadnjih desetih letih pa za okrog 8 odstotkov večji. Povprečni pričakovani hektarski pridelek naj bi bil letos 7,4 tone, to je za četrtino več od lanskega in več kot za desetino (za 10,9 odstotkov) več od zadnjega desetletnega povprečnega hektarskega pridelka grozdja.
