Država mečkala s papirji, paradižnik propadel

Krško – »S tem zelenjadarstvu nismo prav nič pomagali,« teden dni po sprejetju uredbe o bruseljskem sofinanciranju brezplačne razdelitve viškov sadja in zelenjave pravi direktor novomeške zadruge Jurij Vončina. Povsem drugačen, izjemno pozitiven, je odziv sadjarjev.

Po uvedbi embarga na uvoz sadja in zelenjave iz Evrope v Rusijo avgusta lani je EU prvo uredbo o financiranju izrednih ukrepov (države članice lahko izbirajo med zelenim rezom, predelavo, brezplačno razdelitvijo in kompostiranjem) sprejela septembra lani. Zaradi jesenskega časa so imeli koristi v Sloveniji od nje predvsem sadjarji. Podoben scenarij je, kljub sprejetju nove EU uredbe 8. avgusta, tudi letos.

Med 3000 tonami pridelkov, ki jih bodo s sredstvi bruseljske blagajne do junija 2016 v Sloveniji odkupili za brezplačno razdelitev (na ravni EU kvota znaša 460.000 ton), bo zelo malo zelenjave, pravi Andrej Turk iz Kmetije Turk z 18 zaposlenimi blizu Podbočja v krški občini: »Mi smo že končali sezono paradižnika. Zadnjo tretjino oziroma slabih 30 ton ga, zaradi viškov na trgu, nismo prodali, temveč je propadel. Do 28. avgusta, ko je uredbo sprejela vlada, je bilo za nas že prepozno. Paradižnika po obiranju zdrži na hladnem deset dni, jabolka tudi do dve leti.«

Brez strategije

»Zaradi vročega poletja je paradižnik sredi julija naenkrat dozorel, v Slovenijo je prišel poceni pridelek iz tujine, Nizozemske in Poljske, kjer so takrat že izvajali ukrep umika viškov iz lastnih trgov. Neuradno naj bi za prevoz plačali vsega osem centov na kilogram paradižnika,« ob polnih vrtičkih in manjšem domačem povpraševanju ključna vzroka za slabo prodajo slovenskega paradižnika navaja Turk: »Pred letom dni so nam ob obisku Nizozemske razložili, zakaj viške vozijo v tretje države: da razbremenijo svoj trg, prizadenejo proizvajalce na tretjih trgih in se ognejo stroškom uničenja pridelkov.«

Strategija, kako bi v podobnih primerih za lastne pridelovalce poskrbela Slovenija, ne obstaja. V mnogočem je krivda na strani nepovezanih pridelovalcev, priznava Turk. Po drugi strani je močno razočaran nad državno politiko: »Nihče z ministrstva ni povabil vrtnarjev na pogovor, kako bi spisali uredbo, da bi nam ta zares lahko pomagala. To je ob velikih besedah o samopreskrbi žalostno.«

Uničili 90 ton paradižnika

Turk je eden od 30 kooperantov novomeške kmečke zadruge, ki v slovenskem zadružnem sistemu od skupaj 7000 ton odkupi skoraj 4000 zelenjave. Po mnenju direktorja zadruge Jurija Vončine je slovenska uredba mesec dni prepozna: »Nismo proti brezplačnemu razdeljevanju. A zelenjave ne moremo dati za dva meseca v skladišče. Glavni viški so bili do sredine avgusta. Ker smo tako dolgo mečkali s to uredbo, smo zavrgli 90 ton paradižnika. Uredba bi lahko veljala tudi za nazaj in za druge tri možne ukrepe, a se je ministrstvo odločilo, kot se je.«

Vončina meni, da bodo vrtnarji kljub letošnjim rdečim številkam preživeli: »V zadnjih treh letih nam je uspelo povečati obseg površin, namenjenih tržni pridelavi zelenjave, za 32 odstotkov. Bojim pa se, da bomo letos vse, kar smo v tem času zgradili, podrli. Kmete bo težko prepričati, da bo kdo med njimi naslednje leto imel paradižnik.«

»Letos smo ga imeli na 0,5 od skupaj 35 hektarov obdelovanih površin,« pravi Turk: »Verjetno ga na naši kmetiji naslednje leto več ne bo veliko.«

Zadovoljni sadjarji

»Predvsem za jabolka je ta ukrep izjemno pomemben,« po lanskih izkušnjah, ko je bilo z denarjem EU sofinancirana predelava 2000 ton in razdelitev dodatnih 1000 ton slovenskih pridelkov, pravi direktor Evrosada Boštjan Kozole: »Še bolj od pomoči Evrope Sloveniji je za nas pomembna pomoč Poljski, saj ta v večji meri razbremeni trg zaradi viškov, ki bi prvotno morali končati na ruskem trgu.« Kozole pravi, da je bilo lansko leto za sadjarstvo izjemno slabo: »Že pred uvedbo ruskega embarga smo imeli viške. Cene jabolk so bile na najnižji ravni v samostojnosti Slovenije. Včasih so padle za več kot 50 odstotkov.«

Napoved za sadjarje za leto 2015 je povsem drugačna. Zelo nizke lanske cene – namesto krepko nad evrom so bile na pol evra za kilogram jabolk – so ob promocijah politikov, recimo, na Poljskem in v Nemčiji počistile vse zaloge, pravi Kozole: »Marca, ko je Poljska, ki je razbremenila evropski trg tudi s prebojem v Singapur in Kanado, dobila tretji paket pomoči, so se razmere začele izboljševati. Ministrstvo za kmetijstvo nam gre ob tem na roko, saj bo s poudarkom med 15. septembrom in 15. oktobrom prvič potekala promocija jabolk.«