Finančni pospešek za prodajo na tretjih trgih

Ljubljana – Zapleti pri porabi denarja za promocijo in pospeševanje prodaje vina na tretjih trgih, zaradi katerih Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) od sedmih prejemnikov terja vračilo 1,1 milijona evrov, so razkrili luknje v sistemu tovrstnih pomoči slovenskim pridelovalcem hrane.

Finančna podpora pri akcijah informiranja in promocije kmetijskih proizvodov na notranjem trgu EU in v tretjih državah je eden od ukrepov kmetijske politike s ciljem povečanja ugleda kmetijskih proizvodov porekla EU, še posebej glede kakovosti, hranilne vrednosti in varnosti kmetijskih proizvodov in živil ter načinov njihove proizvodnje. Z reformo vinskega trga EU, ki jo je narekovala preobilna proizvodnja in zasičenost trga, so bila namenjena znatna sredstva tudi za promocijo in pospeševanje prodaje na tretjih trgih.

Kot smo v Delu že pisali, je Slovenija v okviru tega ukrepa pomoči, za katerega je bilo v EU namenjenih 522 milijonov evrov, izplačala 30 upravičencem, ki so izpolnjevali vse predpisane pogoje (preverjene tudi s strani AKTRP) skupno 4,2 milijona evrov. Agencija pa je zdaj zaradi povsem drugačne opredelitve inšpektorjev carinske uprave (zdaj FURS) do predložene dokumentacije sedmim prejemnikom pomoči izstavila račun za vračilo 1,1 milijona evrov.

Ker je AKTRP na osnovi interpretacije carinske uprave spremenila svojo prvotno odločitev in izdala za vinarje upravno-procesno nevzdržno odločbo o vračilu sredstev, jo ti zdaj izpodbijajo s tožbo na upravnem sodišču. Pred tem so si pridobili tudi strokovno in nepristransko mnenje Inštituta za javno upravo pri ljubljanski pravni fakulteti, pod katerega sta se podpisala dr. Rajko Pirnat in dr. Erik Kerševan.

Brez zapletov pri promociji mleka in belega mesa

Slovenija je v okviru evropskih programov informiranja in promocije v tretjih državah pomagala podjetjem tudi pri pospeševanju prodaje perutninskega mesa (»Kakovost, varnost, sledljivost - perutninsko meso EU porekla«), nosilec projekta je bilo gospodarsko interesno združenje (GIZ) mesne industrije Slovenije. Projekt je bil zaključen v začetku leta 2011.

Februarja letos se je končal triletni program promocije mlečnih izdelkov v BiH in Makedoniji (»Mlečno je super« v organizaciji GIZ Mlekarstva). Skupna vrednost programa je bila 704.755 evrov, od tega je 50 odstotkov sofinancirala EU, 30 odstotkov državni proračun in 20 odstotkov organizacija predlagateljica. AKTRP je doslej za program skupno izplačala 455.437 evrov nacionalnih in evropskih sredstev (od predvidenih 563.804 evrov javnih sredstev); na agenciji pravijo, da sta v obravnavi še dva neizplačana zahtevka.

V izvajanju pa je še nov, lani začet triletni program informiranja in promocije perutninskega mesa EU porekla v tretjih državah (»Moje naj meso« v organizaciji GIZ mesne industrije Slovenije). Namen programa je generična promocija kakovostnega perutninskega mesa EU porekla v Srbiji, BiH, Črni Gori, Makedoniji in na Kosovem, pojasnjujejo na AKTRP. Skupna vrednost programa je 1.570.425 evrov, od tega je polovica denarja iz EU, 30 odstotkov iz domačega proračuna in 20 odstotkov delež GIZ. Doslej je AKTRP za ta program skupno izplačala 367.693 evrov nacionalnih in evropskih sredstev.

Kot zagotavljajo na AKTRP, pri promociji mleka in perutninskega mesa ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, zaradi katerih bi agencija zahtevala vračilo že izplačanih sredstev.

Še letos pa napovedujejo podpis pogodbe z GIZ žit in riža za promocijo izdelkov na trgu BiH in Črne gore. Vrednost tega triletnega programa bo predvidoma 1.181.595 evrov.