Tiskane izdaje
Njena ključna sporočila slovenskim potrošnikom so, da imamo v Sloveniji enega od treh najboljših sistemov kontrole varnosti hrane v Evropi, da je kmetovanje pri nas zaradi lastnosti slovenskega ekosistema bolj trajnostno ter da je hrana iz naše bližine bolj okusna in hranljiva, ker je zaužita v času dozorelosti.
Kampanja, ki je vredna 490.000 evrov, bo trajala do junija prihodnje leto. Kot je ob predstavitvi kampanje dejal minister Dejan Židan, je cilj doseči 90- odstotno odzivnost kupca na lokalno pridelano hrano, medtem ko je sedanja odzivnost (tudi zaradi dosedanjih promocijskih kampanj) skoraj 70-odstotna.
Navezanost kupca na lokalno hrano je namreč pomembna tudi zato, ker obenem stabilizira lokalno pridelavo, kar se pokaže zlasti ob krizah, kakršna je sedanja, saj jo celoten prehranski prostor lažje prebrodi, je izpostavil kmetijski minister.
Manjša poraba kemije
»Hrana je najbolj sveža in najboljša tako po hranljivi vrednosti kot vsebnosti vitaminov, najboljša je tudi po izgledu, ko je optimalno zrela. Hrana, ki prihaja od daleč, se običajno pobere pred zrelostjo, treba jo je ustrezno pripraviti za transport, jo tudi ustrezno obdelati, včasih tudi z dodatnim tretiranjem s fitofarmacevtskimi sredstvi in podobnim, da zdrži čim dalj sveža. Z našo kampanjo želimo povedati, da kot potrošniki dobimo najbolj kakovostno sadje, če ga uživamo iz lokalnega okolja. Vsi vemo, da je jabolko najboljše, če ga utrgamo z drevesa. Zase dosežemo največjo korist, s tem pa nemalo prispevamo tudi okolju,« je dodala državna sekretarka za kmetijstvo Tanja Strniša. Ob tem je izpostavila, da s kupovanjem hrane iz lokalnega okolja prispevamo k zmanjšanju ogljičnega odtisa, in še, da je vrednost uvoza hrane v Sloveniji kar 1,9 milijarde evrov na letni ravni.
To po izračunih, ki so jih naredili, predstavlja kar za 900 kilometrov dolgo stoječo kolono 40-tonskih tovornjakov. Zato si lahko predstavljamo, kolikšen je vpliv izpusti C02 s tem transportom in hlajenjem, ki je potrebno, pa kolikšen je vpliv na okolje z dodatnim skladiščenjem in dodatno embalažo uvoženega sadja in zelenjave.
»S tem ko uživamo hrano iz lokalnega okolja poskrbimo, da imamo od hrane več, da je boljša in da varujemo okolje. Nenazadnje potrošnik, ki želi kakovostno hrano, kot kažejo raziskave, želi tudi varno hrano. Sistem nadzora pri nas je učinkovit, saj imamo v primerjavi z ostalimi članicami zelo malo opozoril s tega področja. Tretji element pa je, da je pri nas že struktura kmetijstva in naravno okolje tako, da onemogoča intenzivno kmetijstvo,« je še poudarila državna sekretarka.
Pridelava ne sledi povpraševanju
Na vprašanje, koliko so dosedanje promocijske aktivnosti prispevale k rasti samooskrbe, je minister Židan odgovoril, da so prispevale k temu, da pri zelenjavi, denimo, domača ponudba že ne zadošča več povpraševanju. »Trgovske verige so sklenile s proizvajalci in njihovimi organizatorji že pred dvema letoma zelenjavno verigo, podobne verige so tudi drugje, pri javnih zavodih, saj država zelo spodbuja lokalno hrano v javne zavode, ki imajo 140 milijonov evrov nabavne vrednosti. In zdaj je marsikje povpraševanje večje od ponudbe, kar je dobro, saj povečano povpraševanje dodatno spodbudi pridelavo.« Sicer pa je Židan dejal, da je stopnja samooskrbe v celoti odvisna od naravnih možnosti proizvodnje. Pri vrtninah je med 30 do 40 odstotkov (lani 33 odstotkov), pri krušnih žitih nekaj čez 50 odstotkov, proizvodnja surovega mleka, ki je pri nas najpomembnejši kmetijski proizvod, se približuje 120 odstotkom, padla pa je proizvodnja prašičev, ki je na 36 odstotkih. Samooskrba pri krompirju je pri 64 odstotkih, stoodstotno samooskrbni pa smo pri ovčjem mesu, »pa ne zato, ker je proizvodnja narasla, ampak slovenski potrošnik ne konzumira tovrstne hrane«.
Ob očitkih, da je slovenska hrana dražja od uvožene, je Židan dejal, da če jo primerjamo s hrano v sosednji Avstriji ali drugod, je v večini segmentov cenejša. »Res pa je, da v Slovenijo prihajajo občasno po pomembno nižjih cenah živila, ki se v drugih državah pojavljajo kot presežek, trenutno je v Sloveniji tako s svinjino. In ko v drugih državah pride do viška proizvodnje, so tam že dovolj trdne in racionalne verige, da v svojih državah bistveno ne znižajo cene, varujejo svoj primarni trg in viške potem po izrazito nizkih cenah plasirajo ne samo v Slovenijo ampak tudi v nekatere druge države. Ker je to vse znotraj EU, trenutno nimamo vzvoda, da bi rekli, da je to damping, čeprav po svojem učinku je.«
Slovensko ni dražje od uvoženega
Zato po ministrovem prepričanju lokalna hrana ni dražja od povprečja uvožene hrane. Spomnil je na izkušnjo izpred let, ko so tujci prišli na slovenski trg s svojimi mlečnimi izdelki in s silnimi vložki v promocijo, da je bila njihova hrana v slovenskih trgovskih sistemih res naprodaj po kar precej nižjih cenah, kot so veljale za slovenske izdelke. »Pa pojdite zdaj po trgovinah in poglejte, kakšna so cenovna razmerja.«
Ministrstvo je za novo promocijsko kampanjo za kupovanje hrane iz bližine na javnem razpisu izbralo agencijo Futura. »V kampanji smo želeli izpostaviti konkretne argumente, zakaj je lokalno, v Sloveniji pridelana in predelana hrana vredna našega zaupanja in denarja, zakaj je ne le bolj sveža, temveč tudi okusnejša, hranljivejša in bolj zdrava. Želeli smo vzpostaviti stik med pridelki in potrošniki, zato smo uporabili zabavna personificirana živila, s poudarkom na skupinah, ki jih želimo v tej kampanji še posebej poudarjati - mleko, meso, žita, sadje. Dali smo jim osebnost in možnost, da uporabnika nagovorijo sama«, je kreativno zasnovo kampanje predstavil Boštjan Napotnik, kreativni direktor agencije Futura DDB.
Simpatično nagovarjanje potrošnikov
Simpatična zaljubljena endivija, uporniški sir in mešani živilski pevski zbor nas bodo nagovorili preko TV oglasov, z gigant plakatov, v tiskanih medijih in na radiu. »Radijski oglasi so še posebej pomembni, saj bodo opozarjali na sezone lokalno pridelanih živil in pridelkov, saj smo potrošniki v svetu, ko lahko jagode dobimo februarja, izgubili stik z lokalnimi sezonami številnih pridelkov, ko so ti najbolj kakovostni in najokusnejši«, je dejal Napotnik in dodal, da bomo v neposreden stik s prehranskimi junaki kampanje lahko stopili tudi preko zabavne in poučne spletne aplikacije, ki bo na voljo na spletni strani projekta, nanjo pa bodo usmerjale spletne pasice, kontekstualni oglasi in oglasi na družabnih omrežjih.
