Tiskane izdaje
Hrvaški kmetijski minister Tihomir Jakovina, je namreč v okviru zasedanja sveta ministrov za kmetijstvo in ribištvo EU v ponedeljek v Bruslju izjavil, da so se v sodelovanju z evropsko komisijo v zadnjih nekaj tednih okrepila pogajanja med Hrvaško in Slovenijo glede rešitve za hrvaške vinarje v primeru proizvodnje vina pod imenom teran. Kmalu pričakuje rešitev, ki bo ugodna za vinarje v hrvaški Istri.
»Imamo razumevanje in podporo komisije. Upamo, da bodo zadeve tekle v pozitivni smeri, sicer bomo tožili komisijo in Slovenijo na sodišču EU«, je ponedeljkovo izjavo Jakovine povzela hrvaška tiskovna agencija Hina.
Jakovina je srečanja kmetijskih ministrov EU med drugim izkoristil tudi za dvostranski pogovor z evropskim komisarjem za kmetijstvo Philom Hoganom.
Slovenija je leta 2000 zaščitila teran kot izvirno slovenski izdelek, čez štiri leta pa ga je prenesla v sistem zaščite EU. Leta 2013 je prepovedala prodajo terana iz hrvaške Istre v trgovinah v Sloveniji, hkrati pa je prodaja hrvaškega vina pod oznako teran prepovedana v celotni EU.
Na Hrvaškem trdijo, da Slovenija ni imela pravice z označbo geografskega porekla zaščititi teran kot svojo avtohtono vrsto vina. Kot so pojasnili, v slovenski Istri pridelujejo vino teran iz trte refoška, v hrvaški Istri pa iz grozdja vrste teran. Hrvaški enologi navajajo, da so sodobne DNK analize nedvomno pokazale, da sta refošk in teran dve popolnoma različni vrsti grozdja.
Hrvaška pričakuje ugodno rešitev ugovora za slovensko zaščito terana
Hrvaška stran meni, da imajo pravico do uporabe imena teran tudi hrvaški in italijanski proizvajalci, ker gre za avtohtono vino z območja celotne Istre. Potem ko je Slovenija zavrnila pogajanja s Hrvaško o teranu, bo o sporu odločila Evropska komisija.
»Mi smo prepričani v našo argumentacijo in v to, da je teran vino, ki ga stoletja proizvajamo v hrvaški Istri,« meni Jakovina. Spomnil je, da Hrvaška zahteva označbo »teran, hrvaška Istra«, kar je sprejemljivo tudi za hrvaške vinarje.
Slovenski kmetijski minister Dejan Židan pa pravi, da je glede slovenske zaščite terana vendarle jasno, da je »s stališča Slovenije bila pravna zaščita terana ustrezna« in da je znano,da smo leta 2000 teran zaščitili v Sloveniji, leta 2004 pa je ta zaščita uspešno postala del evropskega pravnega reda.
Židan: Teran je eksistenčen za Kras
»Nam so poznana stališča in želje Hrvaške, da bi razširili to zaščito tudi na Hrvaško Istro, vendar to nikoli ni bil in tudi ne more biti predmet pogovora med dvema državama, zato ker naša zaščita drži. Treba je povedati, da je Slovenija bila in je še aktivna pri zadevi teran. Potekalo je veliko sestankov med predstavniki Slovenije in evropske komisije. Dano je bilo tudi veliko gradiva v zvezi s tem. Samo v zadnjem obdobju, od lanske jeseni do sedaj, je bilo sedem uradnih pisem,poslane so bile študije na evropsko komisijo in tudi sestanki potekajo naprej. Danes je državna sekretarka v Bruslju, kjer se dobi z generalnim direktorjem direktorata za kmetijstvo v zvezi s spremembami v Programu razvoja podeželja, o pa bo tudi priložnost, da se pogovori z njim še o teranu. Sam sem tudfi dogovorjen še za sestanek s komisarjem Hoganom, da se na temo terana dobiva naslednji teden v četrtek. Zelo pomembno je, da komisijo ves čas obveščamo, da gre tu za pravno vprašanje, a ne samo za pravno vprašanje ampak gre tudi za gospodarsko vprašanje, saj je znano, da je v Sloveniji proizvodnja terana sicer omejena, vendar pa živi od terana mnogo ljudi. Kar je treba vedeti in o tem je komisija že bila obveščena in ponovno bo, da je teran eksistenčen za Kras, saj predstavlja 76 odstotkov celotne pridelave vina in na tem območju kar 92 odstotkov pridelovalcev prideluje vino teran. Tudi osrednja vinska klet na tem področju, ki proizvede 70 odstotkov celotne količine vina teran, je odvisna od vina teran. Tudi širitve glede proizvodnje terana so v Sloveniji omejene do maksimalno 600 hektarov. Na strani hrvaške Istre je situacija drugačna. Če bi ji komisija šla nasproti pri teranu, je pri njih širitev proizvodnje lahko zelo velika, kar bi lahko ogrozilo Slovenijo in njeno pridelavo tega vina. Zato so komisiji že bile in ji še bodo predstavljene vse številke, da mora poleg pravnih upoštevati tudi gospodarska stališča.«
Kmetijski minister: Komisija ne bi smela popuščati pritiskom Hrvaške
Če potegnemo paralelo z madžarskim tokajem, vinom iz povsem drugega grozdja in drugačnih značilnosti, kot jih imata, denimo furlanski tokaj ali slovenski (briški) tokaj, ki so ju morali v Italiji in pri nas zaradi madžarske začite tokaja preimenovati (v Sloveniji v souvignonasse), potem bi se morala komisija tudi v primeru terana enako ravnati. Pa tudi zaradi še nekaj drugih primerov zaščite bi komisija ne smela popuščati pritiskom Hrvaške, je prepričan minister Židan.
»Slovenija je že v stiku z drugimi državami, ki razumejo, kaj je to geografska zaščita vina in da v nobenem primeru ni to točka pogovora iskanja kompromisov med Slovenijo in Hrvaško. Teran je zaščiten in od komisije pričakujemo, da vse države članice obravnava enakovredno. In to bo tudi ponovno poudarjeno v pogovorih, ki bodo potekali v naslednjih dneh, tednih,« je napovedal slovenski kmetijski minister.
Ob grožnji hrvaške strani, da bodo šli zaradi terana na evropsko sodišče, če pri komisiji ne bodo uspeli, pa je napovedal, da bo tudi Slovenija, »če bi se komisija odločila napačno in popustila pritisku ene izmed svojih članic, svoje stališče branila tudi pred evropskim sodiščem in o tem je bila komisija že tudi obveščena«.
