Industrijska konoplja tudi v prehrani

Premagana je bila še ena birokratska ovira.

Objavljeno
25. maj 2015 15.59
M.Š., gospodarstvo
M.Š., gospodarstvo
Ljubljana - Pridelava industrijske konoplje postaja ena od pomembnih gospodarskih dejavnosti pri nas. Z objavo v pravilnika, ki dovoljuje uporabo te konoplje za pridelavo hrane, pa je bila na tem področju premagana še ena birokratska ovira, je poudaril minister za kmetijstvo Dejan Židan.

Resorni minister je namreč v petek podpisal pravilnik, ki dovoljuje uporabo industrijske konoplje v prehranske namene, po današnji objavi, pa bo začel veljati jutri. Židan je prepričan, da lahko industrijska konoplja postane poslovno uspešna dejavnost.

Kot je dodal, so skupaj s somišljeniki iz civilne družbe to birokratsko oviro skušali odpraviti že od leta 2011, ko je bil sprejet pravilnik, ki je dopuščal lažje gojenje te vrste konoplje. Od takrat pri nas na tem področju beležimo hitro rast - lani je bilo prošenj za dovoljenje za gojenje industrijske konoplje podanih nekaj čez 430, letos pa jih na ministrstvu beležijo že 550. To pomeni, da industrijska konoplja pri nas pokriva že 600 ali več hektarov kmetijskih površin, je ocenil Židan.

Kmetijski minister je novi pravilnik podpisal, potem ko je dobil dovoljenje dveh drugih ministric - ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar in ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc.

Židan je sicer danes v prostorih ministrstva za kmetijstvo sprejel predstavnike civilne iniciative Ekoci, ki so mu izročili semena industrijske konoplje za vpis v ohranjevalno listo semen določenih vrst te konoplje iz Prekmurja, Savinjske doline in Gorenjske. Kot so poudarili, gre za semena, ki so jih zanesenjaki na manjših gredicah ohranjali več let in bodo tudi v prihodnosti omogočala sejanje semen slovenske in ne le uvožene konoplje.

Kot je pojasnil kmetijski minister, slovenska semena ne predstavljajo le naše zgodovine, ampak so pomembna tudi zaradi genske raznolikosti. Semena, ki so jih na ministrstvu danes uradno sprejeli, bodo poslali na testiranje v kmetijski inštitut. Če bodo ustrezala minimalnim pogojem, se bodo potrudili za njihov vpis na evropsko sortno listo, je napovedal Židan.

Predstavnica iniciative Ekoci Irena Rotar upa, da bo inštitut takoj pristopil k izvedbi postopka. Gre namreč za semena, ki so bolje prilagojena našemu okolju in za rast ne potrebujejo fitofarmacevtskih sredstev.

Iniciativa Ekoci sicer bdi tudi nad gibanjem Štafeta semen, v kateri lahko sodeluje vsak, ki najmanj 11 zrn semen poseje, 11 zrn izmenja, 11 pa jih pošlje za v gensko banko. Predstavniki Ekoci so Židanu in njegovi ekipi danes podelili tudi priznanje za tvorno sodelovanje v štafeti in pri urejanju statusa konoplje. Priznanje je tudi zahvala za »zgledno« sodelovanje z nevladnimi organizacijami.