Tiskane izdaje
Po izkušnjah iz preteklih let pričakujejo, da bo v dovoljenem zamudnem roku (do 9. junija) subvencijske vloge oddalo še kakšnih tisoč upravičencev, zato ostajajo predstavljeni podatki začasni. Po njih je bilo tako skupaj oddanih 1860 manj subvencijskih vlog kot po končnih podatkih lani, ko je bilo vseh vlog 59.376. K manjšemu številu oddanih vlog so prispevala nova pravila, po katerih lahko sodelujejo le kmetije z najmanj enim hektarom površin, medtem ko je bila doslej ta meja postavljena pri 0,3 hektara. So pa nekatere kmetije zaradi tega združevale površine, tako da je tudi nekaj novih prijaviteljev, ugotavljajo na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP).
Med vsemi pravočasno oddanimi vlogami jih je 54.838 za neposredna plačila na skupaj 439.959 hektarih površin. Gre za plačila iz prvega stebra skupne kmetijske politike, po katerem bo v sedemletnem obdobju njenega izvajanja (letos je prvo leto) predvidena poraba 950 milijonov evrov, letos bo na voljo malo manj kot 138 milijonov evrov.
»Tukaj gre za stoodstotno refundacijo iz blagajne EU, pri tem pa se zavedamo, da je to tako in tako naš denar, ki ga plačujemo v skupno blagajno. Za program razvoja podeželja je na voljo 1,1 milijarda, tu je 25 odstotkov iz slovenskega integralnega proračuna, 75 odstotkov pa predstavlja evropska refundacija,« je pojasnil minister Dejan Židan. Pri razdelitvi 1,1 milijarde težkega kolača programa razvoja podeželja (PRP) je okoljskih programov za 203 milijone evrov, kolikor jih bo razdeljenih v šest oziroma sedemletnem obdobju. Kmetijski ekološki program je vreden 55 milijonov, sofinanciranje območij s težjimi razmerami za obdelovanje pa malo manj kot 270 milijonov. Ves preostali del, ki predstavlja približno polovico vsega denarja, pa je namenjen investicijam, kjer je kar precej sprememb, skupaj z manjšim deležem sofinanciranja pripravljenih programov.
Poslovno učinkovito
»Če je prevelik delež sofinanciranja, lahko tudi zavede posamezno kmetijo in gre investirati v nekaj, kar poslovno ni učinkovito. Tako je osnovno sofinanciranje 30-odstotno, lahko pa se doda tam, kjer je težko kmetovati ali kjer je kmetija mlada, ne more pa priti čez 50 odstotkov.«
Okoli 47.000 je oddanih zahtevkov za izplačila, predvidena za območja z naravnimi in drugimi omejitvami, kar so primerljive številke z dosedanjimi. Novost v letošnji kampanji je shema za mlade kmete s 25-odstotnim dodatkom kot spodbuda za hitrejši prenos dejavnosti, za kar je bilo oddanih 3670 vlog. Za proizvodno vezana plačila v pridelavi strnih žit se je prijavilo 21.224 kmetij, kar predstavlja 56.000 hektarov polj. Za proizvodno vezavo reje govedi se poteguje 22.137 kmetij, za prirejo mleka na gorskih in hribovskih kmetijah 3059 gospodarstev, za pridelavo zelenjave 644 in za pridelavo beljakovinskih rastlin 4860 kmečkih gospodarstev.
V shemo ekološko kmetijstvo je vstopilo 3190 kmetov s površino 39.955 hektarov, kar je primerljiv podatek z dosedanjim stanjem. V kmetijsko-okoljski ukrep, ki je po novem bolj osredotočen na doseganje merljivih okoljskih ciljev, se je vključilo 5857 kmetijskih gospodarstev s 121.000 hektari površin, kar je za 90.000 hektarov manj kot v preteklem obdobju. Večji del te razlike gre na račun novih zahtev EU, ki je dosedanji nadstandard in plačila za upoštevanje manjše obremenitve travinja z živalmi in uporabo močnih krmil pri ekstenzivni reji govedi spremenila v del standardne kmetijske prakse.
