Tiskane izdaje
Kot opozarjajo v obeh organizacijah kmetov, so se nekaterim članom prispevki zvišali za pet do sedemkrat, kar je po njihovem mnenju posledica sistemsko neurejenega načina ugotavljanja davčne osnove za kmeta, ki vstopi v sistem knjigovodstva. Ključni problem je, pravijo, ker se kot dohodek po računovodskem standardu upošteva ne le dohodek od prejetih subvencij v določenem letu ampak tudi tisti, ki ga bo na podlagi oddane vloge kmet prejel šele v naslednjem letu.
»Uveljavitev zadnje pokojninske reforme je prinesla nov način določitve zavarovalne osnove za kmete, v skladu s katerim uvrstitev v zavarovalno osnovo ni več določena stopenjsko, kot je to določal prejšnji zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ampak je individualna.Zavarovalno osnovo za kmete, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, predstavljajo dobiček in plačani prispevki za socialna zavarovanja. Dobiček je ugotovljen na podlagi predpisov o dohodnini, v katerem niso upoštevana zvišanja in znižanja davčne osnove ter prispevki za socialna zavarovanja, plačani s strani kmeta. Med drugim se v dobiček štejejo tudi obdavčljive kmetijske subvencije. Zaradi predpisov, ki veljajo tako na področju odmere dohodnine in računovodstva kot tudi na področju izplačil v kmetijstvu, se v dohodek kmetijskega gospodarstva ob vstopu v računovodstvo štejejo tako izplačane kot tudi obračunane subvencije,« pojasnjujejo na KGZS.
Dvojna obdavčitev
Pri določitvi zavarovalne osnove za letošnje leto so se v dobiček kmečkega gospodarstva štela tako neposredna plačila za leto 2013, ki so bila skladno s predpisi o kmetijstvu izplačana lani, kot tudi neposredna izplačila za leto 2014, za katera so kmetje v lanskem letu zgolj oddali zahtevke, odločb o izplačilu pa še niso prejeli.
Zavarovalna osnova se je na podlagi navedenega nerazumno povišala in mnogi kmetje ne bodo zmogli plačevanja prispevkov za obvezna socialna zavarovanja. Tako ugotovljena zavarovalna osnova namreč ne predstavlja realnih dohodkov posameznih kmetij, opozarjajo na zbornici. Menijo, da gre pri tem za sistemsko napako, ki so ji nasprotovali še pred izračuni zavarovalnih osnov kmetov za letošnje leto. A jim pristojni na ministrstvih, zlasti na ministrstvu za finance, niso želeli prisluhniti.
Zaradi načina ugotavljanja davčne osnove, v katerem so upoštevane dvojne subvencije - z zamikom izplačane za prejšnje leto in hkrati načrtovane a še ne izplačane -, bodo kmetje poleg višjih prispevkov za socialno varnost in višje dohodnine prikrajšani tudi za pravice iz javnih sredstev (znižanje plačila vrtca, otroški dodatki, subvencionirane malice, kosila, za štipendije), opozarjajo v obeh stanovskih organizacijah.
Zahtevajo, da se v predpisih način določitve dobička in posledično zavarovalne osnove uredi na način, ki bo odražal realne dohodke kmetij in ne dohodkov, nastalih na podlagi neusklajenih predpisov.
Uradniška aroganca
»Nevzdržno je prikazovanje dvojnih subvencij zgolj na podlagi oddane vloge in ne prejetega denarja. Doslej sem prejemal položnice za mesečno plačilo socialnih prispevkov v višini 200 evrov, pop novem pa za 1200 evrov,« je bil natančen kmet Janko Beranič iz Dravskega polja. Njegov stanovski kolega Aleš Kotnik iz Šikol pa dodaja, da je nerazumljivo, ker se njihova posojila za vlaganja v kmetijo ne upoštevajo kot strošek ampak kot dobiček, za kar so »nagrajeni s plačilom davka na dobiček«. Sprašuje se še, kako je lahko obdavčen za nekaj, kar mu je šele obljubljeno na podlagi oddane vloge. »Po moji kmečki logiki sem lahko obdavčen za nekaj, kar dobim na svoj račun. Bilance moram oddati do konca marca, obdavčen pa sem na podlagi obljubljenega plačila. Tako ne gre.«
Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved pravi, da so ministrstvo za finance opozarjali na to, »da je treba dvojno sistemsko napako odpraviti pred oddajo zaključnih poročil«, a da so na ministrstvu vse njihove prošnje zavračali »z veliko mero uradniške arogance«.
V dopisu, ki ga je sindikat poslal na finančno ministrstvo (21. maja) zato zahtevajo, da v dveh mesecih popravijo vse nepravilnosti do kmetov, sicer bodo zahtevali odstop ministra Dušana Mramorja in generalne direktorice Finančne uprave Slovenije Jane Ahčin.
