Tiskane izdaje
Ljubljana – V Sloveniji je čedalje manj kmetijskih gospodarstev, po obsegu kmetijske proizvodnje pa so čedalje večja, kažejo podatki uradne statistike. Nekaj več kot 70.000 kmetijskih gospodarstev redno obdeluje povprečno 6,8 hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi, gospodari s povprečno 5,6 hektari gozda in redi povprečno 6 glav velike živine.
Po začasnih podatkih iz statističnega raziskovanja Struktura kmetijskih gospodarstev je bilo 1. junija 2016 v Sloveniji 70.063 kmetijskih gospodarstev, kar je 2.314 ali 3,2 odstotka manj, kot jih je bilo v letu 2013.
Kljub temu da se je število kmetijskih gospodarstev zmanjšalo, pa je površina kmetijskih zemljišč v uporabi ostala skoraj enaka kot v letu 2013 (zmanjšala se je za 0,1 odstotek, na 476.682 hektarov). Kmetijska gospodarstva redijo več živine kot v letu 2013 (predvsem perutnine, koz in goveda); število glav velike živine (GVŽ) se je od leta 2013 povečalo za 4,8 odstotkov (na 418.512 GVŽ).
Povprečno kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji je v letu 2016 obdelovalo 0,1 hektar (ha) trajnih travnikov in pašnikov več kot v letu 2013 (3,91 ha), 0,11 hektara več njiv (2,51 ha) in enako površino trajnih nasadov kot v letu 2013 (0,38 ha).
Pri rabi zemljišč ni bistvenih sprememb
Kmetijska gospodarstva v Sloveniji gospodarijo po začasnih podatkih statistike z 898.365 hektari vseh zemljišč (to je 0,6 odstotka več kot v letu 2013); od tega je približno 53 odstotkov kmetijskih zemljišč, okoli 44 odstotkov gozda, dva odstotka je kmetijskih zemljišč v zaraščanju ter neobdelanih kmetijskih zemljišč in dva odstotka nerodovitnih zemljišč.
Od 476.682 hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi (0,1 odstotek manj kot v letu 2013) obsegajo največji delež trajni travniki in pašniki (57,5 odstotkov ali 274.251 hektarov), sledijo njive (36,8 odstotkov ali 175.519 hektarov) in trajni nasadi (5,6 odstotkov ali 26.913 hektarov).
Celotna površina trajnih nasadov je sicer glede na leto 2013 skoraj nespremenjena (za 1,3 odstotke je manjša kot v 2013), površine posameznih vrst trajnih nasadov pa so se precej spremenile. Površina oljčnikov se je glede na leto 2013 povečala za 14,7 odstotkov (na 1.038 ha), površina sadovnjakov za 4,6 odstotkov (na 10.245 ha), površina vinogradov pa se je zmanjšala za 5,6 odstotkov (na 15.331 ha).
Z živinorejo se v 2016 ukvarja enak delež kmetijskih gospodarstev kot v 2013 (80 % vseh). Po začasnih podatkih redi živino 55.814 kmetijskih gospodarstev. Povprečno kmetijsko gospodarstvo, ki redi živino, se je od leta 2013 do leta 2016 povečalo za 0,58 GVŽ (s 6,9 na 7,5 GVŽ).
Najpogostejša vrsta rejenih živali je še vedno perutnina, saj je redijo na več kot polovici (54 odstotkov) vseh kmetijskih gospodarstev. Govedo je druga najpogostejša vrsta živine, saj se prav tako redi na skoraj polovici kmetijskih gospodarstev (47 odstotkov). Prašiče redijo na 32 odstotkih gospodarstev, ovce na 9 odstotkih, konje na 8 , koze pa na 7 odstotkih kmetijskih gospodarstev.
Za dobro četrtino več perutnine
Po začasnih podatkih se je število perutnine od leta 2013 do leta 2016 povečalo za okoli 1.300.000 (to je za okoli 26 odstotkov). Za tri odstotke se je povečalo tudi število kmetijskih gospodarstev, kjer redijo perutnino. Povečalo se je tudi število koz in sicer za nekaj več kot 12 odstotkov, prav tako pa tudi število kmetijskih gospodarstev, kjer redijo koze (za 15 odstotkov). Število goveda se je povečalo za 5 odstotkov; število kmetijskih gospodarstev, kjer redijo govedo, pa se je zmanjšalo za štiri odstotke. Število ovc se je povečalo za tri odstotke; število kmetijskih gospodarstev, kjer redijo ovce pa, pa se je zmanjšalo za dva odstotka.
Glede na leto 2013 se je zmanjšalo le število prašičev, za 5 odstotkov, in število konj za 10 odstotkov. Prav tako se je zmanjšalo tudi število kmetijskih gospodarstev, kjer redijo prašiče (za 4 odstotke) in konje (za 3 odstotke).
Statistično manj neobdelanih in zaraščanju prepuščenih zemljišč
Po začasnih podatkih se je površina kmetijskih zemljišč v zaraščanju in neobdelanih kmetijskih zemljišč od leta 2013 do leta 2016 zmanjšala za tretjino (za 7.331 hektarov). Površina teh zemljišč se zmanjšuje že vse od leta 2010, ko je bilo zaraščenih in neobdelanih 32.659 hektarov, v letu 2016 pa le še 15.060 hektarov kmetijskih zemljišč.
Ob tem raziskovalci državnega statističnega utada pojasnjujejo, da kmetijska gospodarstva, ki opuščajo kmetijsko dejavnost, niso bila zajeta v to raziskovanje, temveč le tista, ki dosegajo določen prag pridelave. Menijo, da je eden glavnih razlogov za zmanjšanje vrednosti podatka o kmetijski površini v zaraščanju ravno zmanjšanje števila kmetijskih gospodarstev, ki so glede na prag pridelave, ki je določen, ustrezna za raziskovanje. Prav kmetijska gospodarstva, ki so opustila kmetijsko dejavnost ali niso več izpolnjevala zahtevanih meril (in jih zato niso več zajeli v to raziskovanje), so imela precejšen delež zemljišč v zaraščanju. Drugi razlog bi lahko bil, pravijo, da so zemljišča, ki so v preteklih letih bila v zaraščanju, medtem postala gozdna zemljišča.
