Kmetje bi za tono najboljše pšenice 200 evrov

Ob dnevu pšenice so pridelovalci zvišali svoja pričakovanja za pogajanja o odkupni ceni

Objavljeno
23. junij 2015 15.22
Žetev, Tešanovci, 11.7.2013
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Ljubljana − Pridelovalci žit bi letos za najboljšo pšenico hoteli iztržiti po 200 evrov za tono, za krmno pšenico pa od 150 do 155 evrov za tono. Svoja pričakovanja so predstavili na drugem sestanku pertnerjev v žitni verigi pred bližnjo žetvijo ob dnevu pšenice v Rakičanu.

Kmetje po besedah predsednika komisije za prodajo slovenske pšenice Franca Küčana predlagajo za deset odstotkov višje cene kot lani na račun manjšega pridelka. Pa tudi zaradi dejstva, da so lani pokrili 90 odstotkov izračunanih stroškov.

Letošnji pridelek pšenice bo sicer dober, količinsko ne toliko manjši, kot so napovedovali še pred tednom dni, ko so govorili o 30-odstotnem izpadu. Po besedah Tatjane Zagorc, koordinatorice žitne verige in direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, bo, kot kaže, pridelek za deset do 15 odstotkov manjši, a kakovostno boljši od lanskega. Lani smo v Sloveniji po podatkih državnega statističnega urada poželi 172.000 ton pšenice.

»Kmetje so izrazili svoja pričakovanja glede cene. Razgovor je bil z obeh strani korekten. Sicer pa danes še ni bilo pogovorov o končni priporočljivi ceni. To se bo zgodilo naslednji teden v petek, po vsej verjetnosti, če se bo žetev že začela s polnim razmahom, sicer pa še kakšen teden kasneje. Zagotovo se vsi bojimo dati priporočljivo izhodiščno ceno, ker ne vemo, kako se bodo postavile okoliške države,« je po sestanku povedala Zagorčeva.
Po njenem tako visoko postavljanje odkupne cene, kot jo zdaj izpostavljajo s kmečke strani, ni realno, tudi ne glede na pričakovanja drugih držav in odzivov trgov. Navsezadnje so tudi izračuni Kmetijskega inštituta Slovenije v razponu med 160 in 185 evrov za tono pšenice, zato je po njenem pričakovati letos ceno »tu nekje vmes«. Sicer pa, pravi, je vse odvisno od razmer na trgu, precejšnjo vlogo pa pripisuje tudi dvostranskim pogovorom in sodelovanju, pri čemer bodo pomembni tudi stroški realizacije odkupa.


»Mislim, da so razmere na trgu s prodajo Mercatorja, Žita in Pekarne Grosuplje odigrale svojo vlogo pri streznitvi. Dejstvo je, da bomo morali biti konkurenčni s ceno moke na trgu. Visoka cena pšenice bi pomenila tudi dražjo moko, česar pa si peki ne morejo privoščiti, če želijo ostati v velikih trgovskih sistemih.« Zagorčeva pričakuje do konca avgusta podoben odkup pšenice kot lani (okoli 60.000 ton).

Tudi Karel Pojbič iz soboškega Mlinopeka meni, da je treba počakati na oblikovanje cen na drugih trgih. Sami imajo pogodbe s kmeti za pšenico z okrog 1500 hektarov površin, poskušali pa bodo prevzeti še dodatne količine. Računajo, da bodo zase odkupili do 12.000 ton, preostalo bodo prodali na druge trge.

V Panviti računajo, da bodo pridelali okrog 7000 ton krušne pšenice, o ceni pravijo, da je stvar dogovora in da jo bodo določili, ko bo v silosih. Na njihovih njivah jo bodo začeli žeti v prihodnji teden. Količinsko bo v Panviti pšenice za desetdo 15 odstotkov manj od povprečja oziroma za četrtino manj kot lani, bo pa kakovost boljša.