Tiskane izdaje
Ljubljana – Slabih deset odstotkov površine Slovenije, kjer so najboljša orna kmetijska zemljišča, je najbolj izpostavljenih pozidavi. Ta se stopnjuje, v občinskih načrtih je za pozidavo predvidenih še 57.000 hektarov. Čeprav je varovanje kmetijskih zemljišč zapisano v ustavo.
V Sloveniji malo več kot 60 odstotkov ozemlja preraščajo gozdovi, 22 odstotkov je pašnikov in travnikov, tri odstotke vinogradov in sadovnjakov, devet odstotkov oziroma 185.000 hektarov pa je polj. Najboljša polja na ravnini tudi najbolj ogroža pozidava. Helena Grčman z biotehniške fakultete je povedala, da je povprečna boniteta slovenskih tal 41,5, samo šest odstotkov polj presega boniteto 60. A to velja za polja, namenjena lakirnici Magne Steyr v Hočah, in zemljišča pri Braslovčah, kjer država načrtuje avtocesto na Koroško. Grčmanova in drugi so se strinjali, da za oba projekta obstajajo boljše različice.
Helena Grčman opozarja na urbano erozijo slovenskih tal. Foto Mavric Pivk/Delo
Projekti na cenenih kmetijskih zemljiščih prinašajo hitre velike dobičke. »Cena je največje prekletstvo, ki poziduje naša zemljišča,« pravi upokojenec Janez Marušič. Kvadratni meter kmetijskega zemljišča stane od enega do šest evrov, do 20 evrov pa stanejo zemljišča z boniteto, višjo od 76.
Magna še zdaleč ni edini problem, pravi Janez Marušič. Foto Mavric Pivk/Delo
»Magna ni edini problem. V pravem prostorskem načrtovanju bi se morali najprej vprašati, ali je res treba graditi to tovarno, nato pa še to, ali jo je smiselno graditi prav tam, kjer je predlagano,« meni Marušič. Podoben primer necelostnega načrtovanja je tudi poslovna cona Komenda, ki so jo sicer umaknili s kmetijskih zemljišč v gozd. Vendar bo zdaj zanjo oziroma za skladišče Hoferja treba zgraditi obvoznico, prav po kmetijskih zemljiščih. Na koncu bodo pozidana vsa zemljišča med obvoznico in naseljem. Grčmanova je med glavne težave uvrstila tudi razbitost države na 212 občin, ki bi vsaka imela svojo poslovno cono, svoje trgovsko središče in nove ceste.
»Obveščamo vas, da podjetje Hofer v poslovni coni Komenda nima lastnega skladišča in ga na tem območju tudi ne načrtuje graditi,« so na napačne navedbe opozorili iz Hoferja. Dodajajo pa, da »so na tem območju dejavni drugi trgovci, zaradi česar je najverjetneje prišlo do napačne navedbe«.
Veliko kmetijskih objektov ni v kmetijski rabi, pravi Nika Razpotnik Visković. Foto Mavric Pivk/Delo
Nika Razpotnik Visković z Geografskega inštituta Antona Melika je povedala, da tudi kmetijstvo potrebuje več površin za pozidavo, za postavitev skladišč, predelovalnih obratov, za dopolnilne dejavnosti. »Samo 37 odstotkov občin namenja prostor širjenju kmetij. Večina drugih poudarja, da pomožne kmetijske objekte večinoma uporabljajo drugi investitorji, ne kmetje,« pravi Viskovićeva.
Septembra začetek določanja varovanih kmetijskih zemljišč
Najboljša zemljišča se trudijo zavarovati že od leta 2011. Leon Ravnikar z ministrstva za kmetijstvo je povedal, da bo pravilnik o tem, kako pripraviti strokovne podlage kmetijstva za postopek sprejemanja občinskih prostorskih načrtov, sprejet v mesecu ali dveh. Septembra naj bi se postopek določanja trajno varovanih kmetijskih zemljišč res začel.
Trajno varovana zemljišča bodo začeli vpisovati letos, pravi Leon Razpotnik. Foto Mavric Pivk/Delo
»Dokler ne bomo dobili javne službe, ki bo z vsemi strokami načrtovala in presojala projekte, in dokler bodo kmetijska zemljišča v rokah 212 občin in državne politike, ne bo nič bolje,« meni Branko Ravnik, direktor kmetijsko-gozdarske zbornice, in se zavzel za takojšnje zvišanje odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Občine imajo v tem sistemu »absolutno prevelik vpliv«, meni Ravnik. Naloga je težka tudi zato, ker so v Sloveniji med letoma 1970 in 1985 pozidali 35.000 hektarov kmetijskih zemljišč, med letoma 1992 in 2017 pa že 70.000 hektarov.
