Tiskane izdaje
V primerjavi z letom 2012 je bila poraba dušika (N) šest odstotkov manjša, poraba fosforjevega rastlinskega hranila je bila sedem odstotkov manjša, kalijevega hranila pa štiri odstotke manjša.
Največ rastlinskih makrohranil iz mineralnih gnojil je bilo lani porabljenih za gnojenje poljščin (70 odstotkov) ter trajnih travnikov in pašnikov (25 odstotkov). S temi gnojili je bilo v letu 2014 pognojenih 58 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v uporabi ali desetino manj kot v letu 2012.
Po oceni, pridobljeni v tem raziskovanju, je bilo na hektar vseh kmetijskih zemljišč v uporabi porabljenih v letu 2014 povprečno okoli 88 kilogramov rastlinskih makrohranil (47 kg/ha N, 19 kg/ha P2O5, 22 kg/ha K2O) ali šest odstotkov manj kot v letu 2012. Poraba dušika na hektar se je zmanjšala za sedem odstotkov, enako poraba fosforjevih hranil, poraba kalijevih hranil pa je padla za pet odstotkov.
Na hektar pognojenih kmetijskih zemljišč pa je bilo po tej oceni porabljenih v letu 2014 povprečno 152 kilogramov rastlinskih makrohranil, kar je štiri odstotke več kot v letu 2012. Pomeni, da so pridelovalci nekatere kmetijske kulture gnojili nekoliko intenzivneje kot dve leti prej.
Največja poraba pri hmelju, koruzi oljni ogrščici in pšenici
Z dušikom iz mineralnih gnojil so bile v letu 2014 najintenzivneje gnojene površine s hmeljem, silažno koruzo in koruzo za zrnje, z oljno ogrščico in pšenico. Precej manj intenzivno pa so bili pognojeni trajni nasadi, trajni travniki in pašniki. Povprečna poraba dušika na hektar njiv se je glede na leto 2012 povečala za nekaj manj kot pet odstotkov, poraba dušika za gnojenje trajnih nasadov ter trajnih travnikov in pašnikov pa je upadla, pri trajnih nasadih za okoli 16 odstotkov, pri trajnih travnikih in pašnikih pa za okoli 28 odstotkov.
Sklepati je, da so bili trajni travniki in pašniki v manjšem obsegu pognojeni z mineralnimi gnojili (za četrtino) in da je bila tudi poraba rastlinskih hranil na teh kmetijskih zemljiščih manjša. Razlogov za to je več, med glavne pa štejejo povečanje površin trajnih travnikov in pašnikov z ekološko pridelavo (v zadnjih dveh letih za okoli 16 odstotkov) in zaradi neugodnih vremenskih razmer (daljša deževna obdobja in poplave). Zaradi omenjenih slabih razmer so se na kmetijskih gospodarstvih z manj intenzivno pridelavo odločili za zmernejše gnojenje ali pa so se gnojenju z mineralnimi gnojili v takšnih vremenskih razmerah celo odpovedali.
Ocenjujejo tudi, da je bila večina (78 odstotkov) vseh rastlinskih makrohranil iz mineralnih gnojil porabljenih v vzhodni Sloveniji (vzhodna kohezijska regija). Tam so gnojili z mineralnimi gnojili 62 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, kar je šest odstotnih točk manj kot v letu 2012, v kohezijski regiji Zahodna Slovenija pa 47 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v uporabi ali sedem odstotnih točk manj kot dve leti prej.
