»Lastniki gozdov so drugorazredni državljani«

Hrvaška in slovenska organizacija zasebnih lastnikov gozdov sta ugotovili, da lastnikom v obeh državah še vedno niso priznane vse pravice.

Objavljeno
20. julij 2015 17.54
Jože Pojbič, Murska Sobota
Jože Pojbič, Murska Sobota

Dragatuš − Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem država zasebnim lastnikom gozdov ne priznava vseh lastniških pravic, ki jim sicer gredo v večini zahodnoevropskih držav, so na skupnem posvetu v Dragatušu ugotovili člani vodstev Zveze društev zasebnih lastnikov gozdov Hrvaške in Zveze lastnikov gozdov Slovenije.

»Lastniki gozdov smo zato v obeh državah še vedno drugorazredni državljani,« je na posvetu dejal predsednik hrvaške zveze Zdenko Bogović, ki je tudi eden od izvršnih direktorjev Konfederacije evropskih lastnikov gozdov CEPF.

Podobno kot v Sloveniji namreč tudi na Hrvaškem lastniki gozdov nimajo izključne pravice do izkoriščanja nelesnih gozdnih dobrin. »Toda proizvodi gozda, ki je naša last, so poleg lesa, ki pripada samo nam, tudi nelesni proizvodi, kot so gobe, plodovi, zelišča in ne nazadnje divjad. Vse to bi morala biti naša pravica, saj je sistem, kjer teh pravic zasebni lastniki gozdov nismo mogli uveljavljati, že zdavnaj mimo,« je dejal Bogović.

Ker so prepričani, da se lastnina gozda obravnava drugače kot druge vrste lastnine in da so s tem postavljeni v neenak položaj z lastniki drugih vrst lastnine, bo hrvaška zveza zasebnih lastnikov gozdov že to jesen s pomočjo zagrebške pravne fakultete sprožila tri ustavne presoje zakonodaje, ki, kot pravi Bogović »nekatere pravice jemlje lastnikom gozdov in jih daje drugim. S temi spori bomo vsej Hrvaški začeli dokazovati, da smo lastniki gozdov glede teh pravic drugorazredni državljani.«

Hrvaški lastniki gozdov se bodo tako potegovali predvsem za več pravic iz lova, saj imajo zdaj sicer možnost dobiti delež koncesnine, ki jih država zaračunava lovskim koncesionarjem, a so to smešno majhni zneski. Hrvaška lastnica stotih hektarov gozdov je na primer dobila 30 evrov letnega deleža koncesnine. Zahtevali bodo tudi nadomestila za zmanjšane dohodke iz gozdov zaradi različnih omejevalnih naravovarstvenih režimov.

Tudi slovenska zveza lastnikov gozdov si že dalj časa prizadeva za takšno spremembo zakonodaje, ki bi lastnikom gozdov priznala več lastniških pravic, kot jim jih zdaj, so na posvetu dejali člani upravnega odbora ZLGS s predsednikom Rajkom Štefaničem na čelu. Zveza je skupaj s Kmetijsko-gozdarsko zbornico že pred tremi leti predlagala spremembo lovske zakonodaje tako, da bi bila lovska pravica povezana z lastništvom zemljišča in da bi bila divjad nikogaršnja lastnina oziroma last tistega, na čigar zemljišču je bila uplenjena. Le takšna ureditev bi bila evropsko primerljiva, zatrjujejo v ZLGS, vendar pobuda za zdaj ni bila uspešna.

Skupaj s KGZS, Zadružno zvezo Slovenije in Združenjem agrarnih skupnosti Slovenije je ZLGS že pred časom na kmetijsko ministstvo poslala tudi pobudo za spremembo 5. člena zakona o gozdovih. Spremenilo naj bi se predvsem določilo, po katerem zdaj lastniki gozdov drugim morajo dopustiti dejavnosti, ki postajajo vedno bolj komercialne − nabiranje gob in plodov, lov pa tudi rekreativne dejavnosti −, obenem pa s tem lastnikom onemogočajo ustvarjanje dohodka iz svoje lastnine. Tudi ta pobuda je doslej pri državnih organih naletela na gluha ušesa, zato tudi v ZLGS vedno resneje razmišljajo o ustavni presoji.