Prizadevanja luksemburškega predsedstva v okviru tria predsedstva Italija-Latvija-Luksemburg bodo v smeri zagotavljanja varnostnih standardov zdravstvenega varstva živali in rastlin ter varne hrane v celotni agroživilski verigi.
Na področju kmetijstva bo predsedstvo po sprejetju zakonodajnega svežnja reforme skupne kmetijske politike (SKP) 2014-2020 sledilo napovedanemu programu nove komisije.
Slovenija pozdravlja prizadevanja predsedstva za bolj trajnostno, inovativno in okolju prijazno kmetijstvo, ribištvo in varno hrano. Prav tako pozdravlja zavezo, da se nadaljuje delo na področju poenostavitve SKP, saj to pomeni zmanjšanje bremen ter obenem tudi stopnje napak tako za izvajalce dejavnosti kot tudi administracijo. Slovenija podpira tudi odločitev, da se jeseni začnejo pogajanja med svetom EU, evropskim parlamentom in evropsko komisijo glede predloga uredbe, ki prenavlja področje ekološkega kmetovanja. Prav tako podpira nadaljevanje dela pri zakonodajnem predlogu, ki prenavlja in združuje sedaj ločeni šolski shemi (shemo za šolsko sadje in zelenjavo ter shemo za šolsko mleko) v eno shemo.
Slovenija že sedaj zelo uspešno izvaja shemo šolskega sadja in zelenjave, saj so v ukrep vključene skoraj vse osnovne šole (410 osnovnih šol in s tem 90 odstotkov vseh osnovnošolcev v Sloveniji). Po drugi strani pa se je shema šolskega mleka do sedaj izvajala v zelo omejenem obsegu. Zato si po besedah ministra Dejana Židana želimo, da se shema šolskega mleka poenostavi po vzoru sedanje sheme za sadje in zelenjavo. To bi pripomoglo k izboljšanju prehranjevalnih navad otrok, hkrati pa bi se na ta način lahko tudi povečala poraba mleka.
Tudi o ruskem embargu na hrano iz EU
Slovenija se strinja, da je treba tudi v prihodnje podrobno spremljati razmere na trgu EU v vseh sektorjih, še posebej v kontekstu prepovedi uvoza kmetijsko-živilskih proizvodov s poreklom EU na trg Ruske federacije, in podpreti tudi druge sektorje oziroma prilagoditi že sprejete ukrepe,če bo to potrebno.
Za sektor mleka in mlečnih proizvodov pa ob nedavni odpravi mlečnih kvot Slovenija pričakuje, da bo EU budno spremljala razmere na trgu mleka in po potrebi pravočasno reagirala s primernimi ukrepi.
Na področju mednarodnih zadev pa je za Slovenijo pomembno upoštevanje specifičnosti evropskega kmetijstva in recipročnost v trgovinskih sporazumih ter še posebej, da se ohranijo v EU visoki standardi varnosti in kakovosti hrane ter zaščite zdravja ljudi, živali, rastlin in okolja.
O kloniranju, veterinarskih zdravilih in GSO
Slovenija pozdravlja ambicioznost predsedstva, da se zaključi delo pri predlogih zakonodajnih aktov, ki urejajo področje kloniranja. Prav tako pozdravlja nadaljevanje dela na revidiranem predlogu uredbe o veterinarskih zdravilih in uredbe o uporabi medicirane krme pri zdravljenju živali na kmetiji, s ciljem da se zmanjšanja uporaba antibiotikov v izdelkih živalskega izvora.
V zvezi s predlogom uredbe, ki bi državi članici dal možnost, da omeji ali prepove uporabo gensko spremenjenih živil in krme, ki so odobreni na ravni EU, pa Slovenija opozarja, da zaradi enotnega evropskega trga in prostega pretoka blaga ni mogoče, da bi nekatere države uveljavile prepoved gensko spremenjenih živil in krme, druge pa ne. Strinja se glede prenove postopka odobritve gensko spremenjenih živil in krme, tako da se v večji meri upošteva demokratična volja držav.
Po besedah ministra Židana evropska komisija GSO ne bi smela odobriti, potem ko za odobritev ni glasovala kvalificirana večina. Slovenija se sicer zaveda dejstva, da je Evropa pa tudi Slovenija v veliki meri odvisna od uvoza krmnih surovin, zlasti iz Brazilije, Argentine in ZDA, ki je v pomembnem deležu gensko spremenjena. Zato meni, da je treba spodbujati pridelavo krme in beljakovinskih stročnic, za kar se že zavzemajo nekatere države, ki so uvedle proizvodno vezana plačila za beljakovinske rastline v okviru sheme neposrednih plačil ali delujejo v okviru združenja Podonavska soja (Danube Soya Association) ter zavezništva za Evropo brez GSO (Alliance for GMO-free Europe).
Kot je še dejal minister, Slovenija prav tako meni, da bi bila boljša rešitev kot možnost omejevanja in prepovedi prometa gensko spremenjene krme oblikovanje skupnih pravil na ravni EU o označevanju živil, pridobljenih iz reje živali, pri kateri ni bila uporabljena gensko spremenjena krma, zato da bi imel potrošnik možnost izbire proizvodov, pri katerih ne bi bil izpostavljen posredni uporabi GSO.
Ker so GSO tema, o kateri je potrebna nadaljnja razprava, Slovenija 21. 8. 2015 organizira, ob robu uradne otvoritve 53. mednarodnega kmetijsko živilskega sejma AGRA (na Ptuju)konferenco na temo Kako v Evropi ohraniti kmetijstvo brez GSO. Ob tej priložnosti je minister Židan vse države članice EU še enkrat povabil na konferenco, kjer bi izmenjali izkušnje o izzivih omejevanja ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin, kot tudi mnenja o tem, kako v Evropi razvijati kmetijstvo brez GSO.
Tudi o ribištvu in gozdarstvu
Na področju ribištva bo, po zagotovilih ministra Dejana Židana, Slovenija aktivno sodelovala pri obravnavi predloga nove uredbe o zbiranju podatkov na področju ribištva, ki se bo začela v okviru delovnih teles sveta. V zvezi s pripravo večletnih načrtov upravljanja v skladu z novo skupno ribiško politiko naša država podpira nadaljevanje teh postopkov. Vključila se bo tudi v javno razpravo glede priprave večletnega načrta upravljanja malih pelagičnih staležev v severnem Jadranu ter bo pozorna na nadaljnje postopke v zvezi s tem.
Na področju gozdarstva bo delo luksemburškega predsedstva osredotočeno na nadaljnja pogajanja o pripravi besedila zakonodajnega akta v okviru mednarodno zavezujočega sporazuma »Gozdovi Evrope« (Forest Europe). Slovenija podpira načrte predsedstva na področju gozdarstva, predvsem spodbujanje učinkovite in trajnostne rabe gozdnih virov v okviru prihodnje podnebne in energetske strategije za obdobje 2020-2030.
Zaskrbljujoče razmere na trgu mlečnih izdelkov
Ministri so obravnavali dokument, ki ga je pripravila skupina držav članic, vključno s Slovenijo. V njem opozarjajo na zaskrbljujoče razmere na trgu mleka in mlečnih izdelkov in pozivajo k uvedbi potrebnih ukrepov na ravni EU.
Trg mleka in mlečnih izdelkov se namreč vse bolj sooča s težavami, predvsem zaradi ukinitve sistema mlečnih kvot in dodatno še zaradi prepovedi uvoza kmetijsko-živilskih proizvodov na trg Ruske federacije. Ukrepi, ki so bili uvedeni v lanskem letu za blažitev posledic prepovedi uvoza, namreč ne zadostuje za reševanje trenutnih težav. Države zato pozivajo komisijo k analizi razmer na trgu mleka in mlečnih proizvodov ter k pripravi predloga za zvišanje intervencijske cene za maslo in posneto mleko v prahu za uporabo sheme javne intervencije. Poleg tega se zavzemajo za začasno uvedbo izvoznih nadomestil, ki bi motivirala iskanje novih trgov zunaj EU.
Slovenija je zaskrbljena nad zaostrovanjem in slabšanjem ekonomskih razmer na trgu mleka in mlečnih izdelkov, ki se kažejo v nadaljnjem zniževanju odkupnih cen mleka tako v Sloveniji kot v EU. Kot je poudaril minister Židan,v Sloveniji odkupne cene mleka padajo od marca 2014. V obdobju od marca 2014 do maja 2015 je odkupna cena mleka nižja za 25 odstotkov in je najnižja v zadnjih petih letih. Cena surovega mleka je bila maja letos tako nižja za 21,4 odstotka v primerjavi z majem lani.
Po besedah ministra je za Slovenijo prireja mleka poleg prireje govejega mesa najpomembnejša proizvodna usmeritev kmetijstva, ki k skupni vrednosti kmetijske proizvodnje prispeva okoli 15 odstotkov, k vrednosti živinoreje pa 31 odstotkov. Prav tako ima proizvodnjo mleka v pretežnem delu koncentrirano v hribovsko gorskih območjih, kjer odda okoli 45 odstotkov mleka od celotno oddane količine mleka v Sloveniji (območja z omejenimi dejavniki kmetovanja oddajo 61 odstotkov mleka).
Vprašanje prihodnosti sladkornega sektorja
Italijanska delegacija je opozorila na vprašanje prihodnosti sektorja sladkorja. Na trgu sladkorja se namreč po odločitvi EU glede ukinitve sistema kvot za sladkor beleži poslabšanje razmer. Tržni podatki kažejo na 43,5-odstotni padec povprečnih cen belega sladkorja v EU v zadnjih 28 mesecih (s 738 EUR/t januarja 2013 na 417 EUR/t maja 2015).
V nedavni študiji evropske komisije »Možnosti in dohodek kmetijskih trgov EU v obdobju 2013-2023« je napoved padca cene EU za sladkor na 408 EUR/t ob ukinitvi sistema kvot za sladkor. Podobno napoveduje tudi FAO, ki potrjujejo globalno nadaljnje upadanje cene v prihodnjih letih. Dokaz o težavah sektorja sladkorja se kaže tudi z odločitvijo 10 držav članic EU, vključno z Italijo, glede dodelitve vezane podpore za pridelavo sladkorne pese v okviru skupne kmetijske politike.
Razmere na trgu prašičjega mesa
Ministri so obravnavali tudi avstrijsko pobudo, s podporo Belgije in Poljske, za spremljanje in analizo trga prašičjega mesa, za preučitev vseh možnih ukrepov pomoči in za krepitev pogajanj z Rusko federacijo o ponovnem začetku izvoza proizvodov. Avstrija opozarja na vedno slabše razmere na trgu prašičjega mesa, ki so se pričele s prepovedjo uvoza prašičjega mesa s poreklom EU na ruski trg februarja lani zaradi pojava afriške prašičje kuge ter nadaljevale s prepovedjo uvoza kmetijsko-živilskih proizvodov s poreklom EU na trg Ruske federacije avgustu 2014, ki je sedaj podaljšana za eno leto.
Slovenija po besedah ministra Židana podpira pobudo Avstrije, v splošnem pa podpira vse ciljne ukrepe, ki bi čim hitreje pripomogli k stabilizaciji tega sektorja. Ob tem je minister še poudaril, da mora komisija, če bodo predlagani novi ukrepi za blažitev posledic prepovedi uvoza kmetijsko-živilskih proizvodov s poreklom EU na ruski trg, opredeliti tudi vir(e) financiranja teh ukrepov. Slovenija tudi izpostavlja, da morajo morebitni novi ukrepi vključevati tudi nediskriminatorno obravnavo držav članic s stališča učinkov krize, ki so tako neposredni kot tudi posredni, saj se količine proizvodov, za katere je bil ruski trg zaprt, pojavljajo v ostalih državah članicah proizvajalkah in vplivajo na ceno.