Tiskane izdaje
Javna služba kmetijskega svetovanja je tam, kjer je bilo mogoče, že opravila prve ocene škode na kmetijskih površinah, pravijo v zborničnem uradu. Ob že tako dodatnih padavinah septembra so namreč razmere na kmetijskih površinah poslabšale še poplave, »saj se je zgodilo novo razlitje rek in potokov po že tako razmočenih površinah«. Poudarjajo, da je v prvih devetih mesecih leta padlo že več padavin, kot je dolgoletno celoletno povprečje.
»Po prvih ocenah so ponekod precej uničeni travniki, buče, koruza in oljna ogrščica. Na nekaterih območjih ni mogoče opraviti siliranja, prav tako ni mogoča setev dosevkov za ozelenitev njivskih površin. Plazovi so ponekod odnesli cele vinograde, sadje in grozdje gnijeta,« pravijo v svojem poročilu o prvih ocenah škode in napovedujejo, da se bodo posledice pretirane moče in poplav poznale tudi prihodnje leto, »saj je dolgoročno uničena rodovitnost (struktura) tal, marsikje pa ne bo mogoče izvesti predvidenega kolobarja. Za povrhu se, pravijo, pri vseh kulturah zaradi obilne letine v sosednjih deželah pojavljajo pri poljščinah rekordno nizke cene.
Posledice poplav in moče bi lahko precej omililo nadaljevanje suhega vremena v prihodnjih dneh. Predvsem bi bil zaželen suh veter, ki bi osušil rastline in tla, pravijo.
»Zaradi moče ni mogoče izvesti podukrepa ozelenitve iz kmetijsko-okoljskega programa, uničena je struktura tal, nujna bo sprememba kolobarja, oljna ogrščica je trenutno posejana samo 30 odstotkov in še to bo treba večinoma preorati. Na površinah, kjer ni stoječe vode, se pojavljajo tudi drugi škodljivci. Polži uničujejo posevke vznikle oljne ogrščice in delajo veliko škodo, sredstva za njihovo uničenje na njivskih površinah pa, žal, ni. Oljne buče, ki jih kmetovalci še niso pospravili, plavajo v vodi in so popolnoma gnile, zato tega spravila ne bo mogoče opraviti. Tudi tam, kjer voda ne stoji, so tla razmočena in kmetovalci ne morejo do buč. Pri koruzi se pojavlja problem fuzarioz, koruzne bulave sneti in mikotoksinov. Obstaja celo bojazen, da kmetje letos ne bodo mogli požeti koruze. Setev ozimnih žit je zelo negotova,« naštevajo v KGZS posledice letošnje izjemne mokrote za kmetijsko pridelavo.
V kmetijski svetovalni službi pravijo, da bi se lažja ob ustreznem vremenu lahko primerno osušila v treh dneh, težja tla pa v enem tednu. In še, da bi k večjemu izhlapevanju vode pripomogel topel južni veter, a to velja le za tla, ki niso bila poplavljena. Če se bo vreme stabiliziralo in tla primerno osušila, je do 25. septembra sicer še mogoče posejati seme rastlin za ozelenitev. Opozarjajo, da so nasveti o tem, kako ravnati s poplavljenimi površinami, pridelki in krmo, objavljeni v tehnoloških navodilih za kmetovalce na poplavljenih območjih na spletnih straneh KGZS in območnih zavodov.
Le petina pomurskih buč
