Nezadovoljni kmetje jutri spet na ulicah

Ljubljana − Presežki hrane na evropskem trgu že mesece znižujejo cene kmetijskih pridelkov in s tem plačila pridelovalcem za opravljeno delo. Breme politične odločitve, ki je zaprla prodajne poti evropskim živilom v Rusijo, je ob anomalijah prehranskega trga postalo zanje pretežko.

Zato povsod po Evropi protestirajo, tudi slovenski kmetje bodo jutri znova na ulicah − da opozorijo, kako se jim je v letošnjem letu poslabšal ekonomski položaj zaradi zniževanja odkupnih cen, ki so v povprečju padle za 15 do 20 odstotkov. Kako zaradi evropskih presežkov, ki jih po dampinških cenah prodajajo k nam, ostajajo njihovi pridelki neprodani oziroma jim kupci ponujajo sramotno nizke cene, ki ne pokrivajo proizvodnih stroškov, medtem ko se to ne pozna pri cenah v trgovinah. Prav vse panoge so se znašle v krizi, saj so odhodki višji od prihodkov, pravijo na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, katere vodstvo se je odločilo za organiziran protest v osmih slovenskih mestih, kjer delujejo zbornični kmetijsko-gozdarski zavodi: v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju.

Protest, ki ga pripravljajo po zgledu avstrijskih kmetov le dan po svetovnem dnevu hrane − ta letos v ospredje postavlja vlogo socialne varnosti pri odpravi začaranega kroga revščine na podeželju −, ne bi mogel biti ob primernejšem času. V svetu preobilja hrane se namreč tudi v državah, ki same ne pridelajo dovolj hrane zase in so odvisne od uvoza, poglablja kriza v prehranski verigi. Zaradi porušenih razmerij na trgu, povzročenih tudi zaradi razprodaje presežkov, ki so nastali po ruskem embargu za živila iz EU, so odkupne cene pridelanega na domačem trgu močno padle. S prodajo pod ceno pa je težko krepiti proizvodnjo in povečevati samopreskrbo države v času, ko je izobilje poceni nabav kratkoročni raj za trgovce in posredno vsaj delno tudi za potrošnike, ki lahko kupujejo relativno poceni hrano, če jim ni mar za njeno poreklo. V danih razmerah so dobrodošle vse aktivnosti za ozaveščanje prebivalstva o pomenu lokalno pridelane hrane in spodbujanja k njenemu nakupu. A bo za konkretne in hitrejše učinke pomoči tistim, ki naj bi nam hrano zagotavljali tudi za čas, ko bo zmanjkalo presežkov, samo to najbrž premalo.

Slabšanje dohodkovnega položaja kmetov

Dohodkovni položaj slovenskih kmetov se že vse leto poslabšuje, odkupne cene padajo, v težavah so vse panoge, najhuje pa je pri mleku in prašičjem mesu, kjer so se cene znižale za 21 in 20 odstotkov, opozarja predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič. Razmere v vseh panogah se slabšajo, izpad dohodka na kmetijah je že 20- do 25-odstoten. »Če bi se to zgodilo kjerkoli drugje, bi bili protesti. Zavedamo se, da nobenemu ni lahko, tudi delavcem z nizkimi plačami ne, a tudi kmetje za svoje delo pričakujemo pravičnejše plačilo. Na mirnem shodu po slovenskih mestih želimo povedati državljanom, institucijam v državi in deležnikom v celotni prehranski verigi, da dohodek znotraj te verige ni pravično razdeljen. Če imamo na policah cene enake lanskim in pri kmetu 20 odstotkov nižjo odkupno ceno, to pomeni, da znotraj verige nekaj ni pošteno in pravično.«

Spopad z revščino

Prvi razvojni cilj tisočletja, ki so si ga v okviru Združenih narodov postavile razvite države, je, da do leta 2015 izkoreninijo skrajno revščino, vendar podatki ne dajejo razloga za optimizem. Tako je bilo pred štirimi leti na svetu lačnih 800 milijonov ljudi, do danes pa se je ta številka dvignila že na milijardo. Do leta 2050, ko bo po ocenah na svetu že devet milijard prebivalcev, bi morali svetovno proizvodnjo hrane povečati za kar 70 odstotkov, če bi hoteli nahraniti vse. Zaradi omejenega dostopa do kmetijskih zemljišč bo zato treba povečati hektarske donose, mednarodna skupnost pa vidi rešitev v trajnostni rabi zemljišč.