Tiskane izdaje
Gre za sistemski zakon, ki so ga člani agrarnih skupnosti in drugi subjekti čakali več let. Leta 1994 sprejeti zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic je nekdaj podržavljeno premoženje teh skupnosti vrnil njihovim članom, kar je v naslednjih letih povzročilo precej težav. Delno zaradi razpršenosti in številčnosti članstva agrarnih skupnosti,ki so bile posledica dedovanja, pa tudi dejstva, da ni bilo prave preglednosti o članstvu (koliko je še živih, koliko jih je po svetu), kar je močno vplivalo na njihovo delovanje, je med drugim spomnila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša.
Strokovna skupina, ki je pred pripravo osnutka zakona poskrbela za posnetek stanja na tem področju, je ugotovila, da so agrarne skupnosti v Sloveniji lastnice 77.183 hektarov površin, da jih je kar 638 s povprečno po 34 člani. Članstvo v posameznih agrarnih skupnostih se giblje od tri do 513, težava marsikatere agrarne skupnosti pa so bile ob zahtevanem popolnem soglasju vseh članov za posle izven njihovega rednega delovanja, tudi nedokončani dedni postopki. Čeprav se je pred nekaj leti potrebno soglasje za nekatere posle izven rednega upravljanja znižalo na 75 odstotkov, to vseh težav ni odpravilo, je poudarila državna sekretarka.
Po novem bi lahko posle izven rednega upravljanja sklenili z vsaj 50-odstotnim lastniškim deležem članov. V praksi bi to pomenilo, da bo možno z večino, ki je dosegljiva, sklepati posle, kot je oddajanje v najem, pridobitev gradbenega dovoljenja ali odprodaja kakšne parcele, je povedala Strniša.
Premoženje je načeloma sicer nedeljivo, zakon pa določa nekatere izjeme, npr. prodajo stavbne parcele, investicije, ki so v javnem interesu, prodajali pa bodo lahko tudi manjše parcele, ki se ne držijo kompleksa agrarne skupnosti."Načeloma pa naj se parcele ne bi prodajale. Lahko se pa proda članski delež, če nekdo ne želi biti več član agrarne skupnosti,"je dejala državna sekretarka.
Predlog zakona agrarne skupnosti sicer ohranja kot združbe civilnega prava. Kljub nekaterim pobudam jih niso preoblikovali v pravne osebe, saj so ocenili, da bi bil to prehud poseg v lastnino, je pojasnila Strniša.
Uredili bodo tudi nerešene dedne postopke. Andrej Hafner iz službe za pravne zadeve na kmetijskem ministrstvu, ki je vodil delovno skupino za pripravo tega zakona, je pojasnil, da bodo morale upravne enote v enem letu preveriti status oseb v zemljiški knjigi in v primeru nerešenih postopkov podatke predložiti sodiščem, ki bodo morala v treh mesecih začeti postopke dedovanja. Zaveda se, da bo to trajalo nekaj časa, vendar je te zadeve treba urediti.
Agrarne skupnosti se bodo lahko po novem zakonu organizirale, ko bodo dedni postopki urejeni, v drugih agrarnih skupnostih, ki s temi postopki nimajo težav, pa bodo lahko občni zbor, na katerem se bodo konstituirale po novem zakonu, izpeljali prej. Državna sekretarka pričakuje, da bodo večje in bolj aktivne skupnosti (teh je okrog 150) to storile čim prej, ostale pa bodo sledile kasneje.
Na ministrstvu pričakujejo, da bodo z obravnavo predloga zakona, ki ga je vlada potrdila konec maja, v državnem zboru začeli septembra.
