Tiskane izdaje
Jure Vončina, direktor novomeške KZ Krka, ki so ga pred dvema letoma imenovali za predsednika odbora zelenjavne verige, namenjene krepitvi partnerstva med pridelovalci in trgovci s ciljem povečevanja pridelave in oskrbe s slovensko zelenjavo, je na petkovi seji zelenjavne verige nepreklicno odstopil. Kot razlog za odstop je v danes poslani odstopni izjavi medijem navedel: da ministrstvo ni obveščalo pridelovalce zelenjave o sestanku in vsebini sestanka, kjer je bil predstavljen osnutek nacionalne uredbe za izredne ukrepe ob presežkih zelenjave na trgu (posledica ruskega embarga); kot drugi razlog pa navaja neodzivnost ministrstva na pripombe o spremembi osnutka uredbe, s katero naj bi pomagali tudi pridelovalcem zelenjave.
Kot pojasnjuje Vončina, so proizvajalci zelenjave zaradi take prakse ministrstva ves čas očitali diskriminatorno obravnavo in na tak očitek je po njegovem pač treba odgovoriti: tako da narediš svoje, če si neuspešen, pa da daš priložnost nekomu drugemu. »Še vedno trdim, da smo vložili kar nekaj napora, da bi zadevo spremenili, da bi jo popravili, a smo bili neuspešni. Zakaj, ne vem. Na ministrstvu sicer pravijo, da so bili usklajevalnio sestanki in da so nanje vabili zadružno zvezo, jaz trdim da ne. Ampak dejstvo je, da smo bili prisotni na veliko sestankih na ministrstvu prej, ko pa je bila pa obravnavana ta uredba o začasnem umiku zelenjave in sadja s trga, nas nihče ni povabil. Zanjo smo izvedeli še dovolj zgodaj, da bi lahko upoštevali tudi naše pripombe, ampak potem nismo bili uspešni. «
Pozen odziv na evropsko pomoč
Gre za uredbo na podlagi v EU sprejete pomoči sektorju zaradi presežkov sadja in zelenjave na skupnem trgu ob ruskem embargu.»Evropska uredba je bila sprejeta 8. avgusta, mi smo pa potem čakali do 28. avgusta, ko smo večino zelenjave, ki je bila takrat presežek, že morali zavreči. S to enotno uredbo so pomagali predvsem sadjarjem, saj jabolka lahko skladiščiš eno leto, paradižnika pač ne moreš tako dolgo, ampak ga poskušaš v tednu dni prodati. Zato smo imeli prvič pripombe, ker je uredba predvidela samo razdeljevanje humanitarcem, drugič pa zato, ker je bila za zelenjadarje čisto prepozno sprejeta,« pojasnjuje Vončina.
O tem so veliko govorili tudi v okviru kmetijsko živilskega sejma Agra konec avgusta, ampak so, tako Vončina, zelenjadarji prepričevali prepričane. »Ostali smo na dveh bregovih. Vedno kažemo na trgovce, pa v tem primeru niso glavni krivec, na katerega bi lahko kazali, mislim, da moramo mi med sabo še kaj dogovoriti,« pravi razočarani direktor KZ Krka. Po njegovem ne bo niti kilogram zelenjave končal v humanitarnih organizacijah, kljub temu da je bilo po sprejetju uredbe prijavljenih 200 ton korenja za ta namen. »Če pa bo, je pa to sramota za Slovenijo, da ne moremo prodati korenčka, ki ga res ne pridelamo prav veliko, kaj šele, da bi ga imeli v presežnih količinah. Poleg tega je korenček kultura, ki se lahko skladišči,« še dodaja direktor Vončina in ob tem pohvali trgovce v Sloveniji, ki so letos kupili celo več zelenjave, kot je bilo z njimi sklenjenih zavezujočih dogovorov. »Z njimi nismo imeli večjih problemov, čeprav je res, da se vedno da narediti še kaj več.«
Diskriminirani pridelovalci zelenjave
Glede uredbe pa trdi, da je bila diskriminatorna za sektor zelenjave, ki je že lani ostal na suhem in letos ponovno. »Nobena napaka nas ne izuči ali pa je to, kar počno, z nekim namenom. Ne verjamem v teorijo zarot ampak poskušam še vedno naivno reagirati in misliti, da bomo probleme rešili, če o njih na glas govorimo. Ampak letos to ni pomagalo in sem pač ocenil, da sem bil v tem smislu neuspešen in zato naj dela nekdo drugi, ki bo morda bolj uspešen,« je nedvoumen odločni direktor, katerega sogovornica na resornem ministrstvu je bila direktorica direktorata za kmetijstvo Tadeja Kvas Majer.
»Njo sem klical prvič, ko je bil problem, da nas niso povabili na sestanek, potem sem skušal z dopisi opozoriti na probleme, čakal sem mesec in še malo na odgovor, na zadnji dopis pa nisem še niti dobil odgovora, potem sva po telefonu govorila, da bi prišlo do sestanka, pa ga še doslej ni bilo. Kot da gre za taktiko, da se juha ohladi in se poleže vznemirjenje.«
Kakšnega klica z ministrstva po objavi odstopa ne pričakuje, verjame pa, da bodo užaljeni. Zdaj predvsem pričakuje, da bo kdo kaj naredil. »Jaz bom še vedno dejaven v tej zelenjavni zgodbi ampak ne več kot predsednik zelenjavne verige. Upam pa da še naprej kot tisti trmasti zagovornik pridelovalcev, ki so zdaj hendikepirani, tako da bi nas moralo vse skupaj pošteno skrbeti, koliko slovenske zelenjave bomo prihodnje leto še jedli. V strategiji ministrstva imamo napisano, da bo stopnja samooskrbe do 2020 že 80 odstotna ampak na tak način bomo šli nazaj in ne naprej. Tukaj pravim, da bi morali preiti od leporečja v konkretna dejanja.«
Odgovor ministrstva
Z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) odgovarjajo, da je bila z evropsko uredbo Sloveniji dodeljena skupna kvota 3000 ton sadja in zelenjave. Na usklajevalnem sestanku na ministrstvu 14. avgusta, »na katerem so sodelovali predstavniki vseh ključnih socialnih partnerjev«, so prisotni predlagali, da se celotna kvota nameni le za razdelitev dobrodelnim organizacijam in ustanovam. Ocenjujejo, da je bila taka odločitev ustrezna, in da bi tudi pridelovalci zelenjave lahko za določene vrste uveljavljali tak umik zelenjave, dobrodelnim organizacijam, ustanovam oziroma javnim zavodom pa bi s tem tudi približali več lokalno pridelane zelenjave. Priznavajo pa, da le od uveljavitve uredbe naprej, saj ukrep tokrat ni veljal retroaktivno kot lani in da »v nobenem primeru podpore za ukrepe o začasnih izrednih ukrepih na trgu ne bi bilo možno uveljavljati za zelenjavo, ki je bila tržni višek v mesecu juniju in juliju 2015«.
