Tiskane izdaje
Ljubljana − Skupna ocena škode na kmetijskih pridelkih in večletnih nasadih zaradi posledic aprilskega mraza in snega znaša skoraj 44 milijonov evrov, od tega samo na priodelkih in nasadih 43,5 milijona evrov piše v poročilu o končni oceni škode po pomladanski pozebi, s katerim se je danes seznanila vlada.
S predhodnim ocenjevanjem škode so v ustreznih službah začeli takoj po prvih podatkih o škodi zaradi posledic mraza in snega v obdobju od 25. do 30. aprila 2016. Vlada je 12. maja na redni seji sprejela sklep o izdelavi predhodne ocene škode na kmetijskih pridelkih, večletnih nasadih in armaturah določenih pridelovalcev zaradi posledic mraza in snega na prizadetih območjih Slovenije.
Izvedbo omenjenega sklepa je naložila Upravi za zaščito in reševanje v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije, Zadružno zvezo Slovenije, Agencijo za okolje, Slovenskim zavarovalnim združenjem ter Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja v 60 dneh po sprejemu sklepa.
Od julija do vključno 13. septembra so člani regijskih komisij za ocenjevanje škode po naravnih nesrečah in državne komisije za ocenjevanje škode opravljali terenske oglede v vseh regijah, ki so utrpele škodo na kmetijskih pridelkih zaradi posledic aprilskega mraza in snega, in sicer v dolenjski, gorenjski, koroški, ljubljanski, notranjski, podravski, posavski, prekmurski, vzhodno- in zahodnoštajerski regiji. Državna komisija je teden dni kasneje na seji obravnavala oceno škode, ki je po izračunih na kmetijskih pridelkih in večletnih nasadih presegla 44,6 milijonov evrov.
Glede na napoved državnega statističnega urada o pridelku žit v letu 2016 je komisija sprejela sklep, da se iz ocene škode izločijo žita. Pa tudi, da se izločijo travniški sadovnjaki, ker zaradi izmenične rodnosti ni mogoče določiti natančne poškodovanosti zaradi pozebe.
Kot tretji sklep je bilo sprejeto, da se pri oceni škode upošteva tista kmetijska gospodarstva, ki imajo več kot hektar prizadetih primerljivih kmetijskih površin. Državna komisija je prav tako sprejela sklep, da zaradi izrazito različnih stopenj poškodovanosti posameznih sadovnjakov in vinogradov znotraj iste katastrske občinevladi predlaga, naj po potrditvi ocene škode imenuje komisije, sestavljene iz predstavnikov Kmetijskogozdarske zbornice Slovenije, regijskih komisij za ocenjevanje škode in kmetijskih inšpektorjev, ki pregledajo sezname oškodovancev in zaradi specifike mikrolokacij lahko spremenijo oceno škode na tistih površinah, kjer dejanska škoda bistveno odstopa od škode zaradi posledic pozebe 2016, kot je ocenjena po določeni metodologiji, in po zakonu niso upravičene do dodelitve finančne pomoči za odpravo posledic pozebe in snega v kmetijski proizvodnji med 25. in 30. aprilom.
DZ je sicer julija sprejel interventni zakon o ukrepih za odpravo posledic te pozebe, s katerim bo prizadetim kmetom iz proračunske rezerve namenjenih 3,5 milijona evrov. Po ocenah, ki jih je resorno ministrstvo imelo ob sprejemanju zakona, naj bi bilo poškodovanih 56.500 hektarov površin.
Podobne spomladanske pozebe Slovenija ne pomni več desetletij. Prišla je zelo pozno, ko so bile rastline, predvsem sadovnjaki in vinogradi, po toplem vremenu v marcu in aprilu že v pozni fazi rasti, prizadet pa je bil velik del Slovenije.
