Tiskane izdaje
Kakšni so odzivi lesarjev na napovedano ustanovitev državnega podjetja za gozdove in trgovanje z lesom iz njih?
Na kratko, zelo pozitivni. Prvič zato, ker bo prodaja milijona do milijona in pol kubičnih metrov lesa potekala z enega mesta. Tako bo lahko nekdo, ki bo želel večjo količino lesa, tega kupil pri enem samem prodajalcu. To je dobro tudi, če bo prišel kakšen večji investitor, recimo za proizvodnjo ivernih plošč. Drugič pa, ker verjamemo obljubi, da bo šel les iz državnih gozdov prednostno v domače lesnopredelovalne obrate, da bo torej zagotovljen domači lesni verigi. Če se les predela doma, so delovna mesta, državi pa plačani davki, prispevki.
Računate torej predvsem na les iz državnih gozdov, kaj pa je s tistim iz 80 odstotkov slovenskih gozdov v zasebni lasti in je v razpršeni ponudbi?
Državnih gozdov je 20 odstotkov ampak vsi govorijo, da so to bolje oskrbovani gozdovi z več kvalitetnega lesa, zato je njihova teža za predelovalno industrijo realno približno 50-odstotna z maso lesa, ki ga lahko dobavljajo. Kljub vsemu pa polovični delež lesa iz zasebnih gozdov ni zanemarljiv. Zato mislim, da bodo morali v nadaljevanju urejati ta del trga z zakonom o gozdovih, ker preslabo deluje, je kampanjski in stihijski.
Kako bi po vaše morali poskrbeti za celovito delovanje gozdno-lesne verige v Sloveniji, da bi bilo za vse dobro?
Najprej mora biti osnovni interes in zavedanje vseh, kako pomembno je poiskati načine, da se ta les predela v Sloveniji, kolikor je le možno. Pomembne so tudi dolgoročne pogodbe in to, da država po tržnih cenah prepozna nosilce verige. Je razlika, ali gre les jutri iz Luke Koper kot deska ali pa gre skozi dodatne faze in pride tudi do končnega izdelka, do hiše in podobnega. Država bi morala dati predelavi lesa v Sloveniji prednost.
Dobili ste direktorat za lesarstvo pri gospodarskem ministrstvu, se to že kaj čuti v vaši panogi?
Se. Že zato, ker lahko drugače zastavljamo politiko, skupaj nastavljamo zadeve, direktor direktorata nas upošteva, nas posluša.
Kako ocenjujete razmere, v katerih poslujejo naša lesnopredelovalna podjetja?
Opaziti je, da krizni krč le malo popušča, če govorim o povpraševanju. Sicer pa se razmere v panogi izboljšujejo, v zadnjem letu in pol ni več krčenja zaposlenih. Dobiček raste, tudi dodana vrednost na zaposlenega raste. Panoga, ki je bila dolga leta v krizi, se pobira.
