Tiskane izdaje
S predlagano uredbo o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov naj bi zboljšali dosedanjo ureditev, vzpostavljeno na tem področju leta 2007, oziroma zmanjšali administrativne ovire pri trajnostnem razvoju ekološkega kmetovanja, zagotovili pošteno konkurenco za vse deležnike v sektorju ekološkega kmetovanja ter omogočili učinkovitejše delovanje notranjega trga in ohraniti oziroma izboljšali zaupanje potrošnikov v ekološke proizvode.
Manj izjem pri ekološkem kmetovanju
Slovenski minister Dejan Židan je v razpravi poudaril, da bi sprejetje uredbe v sedanjem predlogu v Sloveniji predvidoma povzročilo zmanjšanje števila kmetijskih gospodarstev z ekološko pridelavo za deset odstotkov, saj bi ukinitev vzporedne pridelave prinesla velike težave za ta sektor. Za določene panoge, ki so zelo specifične (semenarstvo, čebelarstvo), bi prepoved vzporedne pridelave pomenila njihov zaton.
Drugo pomembno vprašanje so izjeme od pravil ekološkega kmetovanja, kjer Slovenija načeloma podpira zmanjšanje števila izjem, vendar pa bi bilo treba določene izjeme zaradi specifičnosti ekološkega kmetovanja še ohraniti. Prav tako je po Židanovem mnenju pomemben sistem nadzora, ki bo zagotavljal popolno zaupanje potrošnikov. Ta mora temeljiti na oceni tveganja, pri čemer se morajo upoštevati specifične lastnosti ekološkega kmetovanja.
Predlagal je tudi, da bi morali na ravni EU oblikovati enoten katalog sankcij s ciljem večje harmonizacije izvajanja zakonodaje o ekološkem kmetovanju. Prav tako bi morali po ministrovih besedah v uredbo vključiti pravila za rejo divjadi, kuncev in pravila za obrate javne prehrane, saj ta področja predstavljajo možnosti za nadaljnji razvoj in rast panoge.
Izpad tretjine izvoza v Rusijo
V razpravi o vplivu ruskega embarga na uvoz kmetijskih proizvodov iz EU na države V4+3, kar je bila tema tudi izrednega zasedanja sveta EU za kmetijstvo in ribištvo v začetku septembra, pa je Židan opozoril, da ima embargo neposreden in posreden učinek na slovensko kmetijstvo. Neposreden se že kaže pri izpadu tretjine slovenskega izvoza kmetijskih proizvodov v Rusijo, in sicer mleka in mlečnih izdelkov, kot so kislo mleko, jogurti, siri, perutninskega mesa ter jabolk. Izvoz kmetijskih in agroživilskih proizvodov v Rusijo je v letu 2013 znašal slabih 30 milijonov evrov.
Še bolj pa je v Sloveniji občutiti posreden učinek, ki nastaja zaradi povečane ponudbe izdelkov, ki so bili namenjeni na ruski trg in so zdaj ostali na trgu EU. To vpliva na zniževanje cen kmetijsko-živilskih proizvodov na slovenskem trgu. Poleg vpliva embarga pri mleku in mlečnih izdelkov ter jabolkih je posreden vpliv pri nas občutiti še v prašičereji in prodaji prašičjega mesa, kjer se ekonomske razmere pri nas že nekaj let poslabšujejo.
Minister Židan je poudaril, da bi bilo nujno oblikovati skupni odziv EU na ukrepe Ruske federacije, in sicer tako, da se znotraj EU okrepi zavedanje o prednosti izbire blaga, proizvedenega na območju EU (tako pri trgovini kot pri potrošnikih), kot tudi nevtralizirati trenuten izpad izvoza v Rusko federacijo z ukrepi, ki bodo ohranjali proizvodno zmogljivost EU na sedanji ravni in usmerili izvoz na druga področja.
Spodbujanje lokalne prodaje
Sicer pa je minister izpostavil ključne ukrepe v Sloveniji, med katerimi država daje prednost ukrepu umika s trga, ki omogoča, da se proizvodi razdelijo humanitarnim organizacijam in izobraževalnim ustanovam, »kar je še posebej pomembno v današnjih časih, ko se v EU soočamo s posledicami gospodarske in finančne krize«. Kot pomembno je posebej omenil tudi komunikacijo s potrošniki v obliki promocijskih aktivnosti in seznanjanju o pomenu poseganja po lokalni hrani in prednostih, ki jih prinaša uživanje hrane iz bližine. Prav tako je pomemben ukrep inšpekcijskega nadzora, ki se je v Sloveniji usmeril predvsem na preprečevanje zavajanja potrošnikov o izvoru blaga.
Minister je tudi predlagal, da je treba še večjo pozornost nameniti mlečnemu sektorju, kjer se bo kriza šele dobro razvila, na kar bo dodatno vplivala tudi ukinitev kvot za mleko (aprila prihodnje leto). Za področje prašičjega mesa pa je menil, da je treba sprejeti ukrepe, ki bi preprečevali nepoštene prakse in nerealno nizke cene uvoženega mesa, ki v Sloveniji povzročajo propad te panoge. Zato bi, kot je dejal, morali to temo odpreti tudi na forumu ministrov, ki se bodo prihodnji teden sestali v Bruslju na temo preprečevanja nepoštenih odnosov znotraj agroživilske verige.
Ministri so v okviru konference razpravljali tudi o vprašanju najmanjše obtežitve z živalmi in podpore živinoreji v drugem stebru skupne kmetijske politike (SKP).
