Tiskane izdaje
Zaradi vremenskih razmer se je v tem letu povečala prodaja fungicidov. Prodanih je bilo 724,5 tone teh sredstev, od tega je bilo v kmetijstvu porabljenih 514,1 tone ali 71 odstotkov. Največ fungicidov je bilo porabljenih v vinogradih (380,9 tone) in v intenzivnih sadovnjakih (88 ton).
Herbicidov je bilo v letu 2014 prodanih 238,5 tone, od tega je bilo v kmetijstvu porabljenih 134,6 tone ali 56 odstotkov. Največ herbicidov, 96,4 tone, je bilo porabljenih na površinah s koruzo (za zrnje in za silažo). Na površinah z žiti (brez koruze za zrnje) je bilo porabljenih 17,7 tone herbicidov. Insekticidov je bilo prodanih 33,6 tone, v kmetijstvu pa je bilo v tem letu porabljenih 22,4 tone ali 67 odstotkov teh sredstev.
Največ insekticidov je bilo porabljenih v intenzivnih sadovnjakih (18,1 tone) in vinogradih (3,1 tona).
Od fungicidov je bilo porabljenega največ žvepla (252,5 tone), sledila sta folpet (59,3 tone) in mankozeb (54 tone). Od herbicidov je bilo porabljenega največ S-metolaklora (60 tone), sledili so terbutilazin (19,7 tone), glifosat (12,5 tone) in prosulfokarb (11,5 tone). Iz skupine insekticidov je bilo porabljenega daleč največ parafinskega olja (15,6 tone), sledila sta klorpirifos-metil (1,8 tone) in klorpirifos (1,5 tone).
Na hektar celotne površine s posamezno kmetijsko kulturo je bilo v povprečju porabljenih največ pesticidov v intenzivnih sadovnjakih (29,1 kilogram na hektar) in v vinogradih (24,4 kilogramov na hektar). Večinoma so bili na teh kmetijskih zemljiščih porabljeni fungicidi, in sicer v intenzivnih sadovnjakih 22,8 kilograma na hektar, v vinogradih pa 23,8 kilograma na hektar. Na površinah, posejanih s pšenico in piro, je bilo v povprečju porabljenih 0,8 kilograma pesticidov na hektar, od tega fungicidov 0,4 kilograma, herbicidov pa 0,3 kilograma. Na površinah, posejanih s koruzo (za zrnje in silažo), je bilo v povprečju porabljenih 1,4 kilograma pesticidov na hektar (večinoma so bili to herbicidi).
