Tiskane izdaje
Ljubljana – Prve natančnejše ocene škode v sadjarstvu zaradi pozebe, ki je večji del države zajela v noči s četrtka na petek, kažejo, da bo ta še višja kot lani. Lanska pozeba je prizadela 80 odstotkov sadovnjakov, letošnja jih bo najmanj 90. Škode v sadovnjakih je od 25 do 30 milijonov evrov, tržna vrednost zaradi izpada prodaje pridelka pa bo od 60 do 70 milijonov evrov, je informacije s terena povzel predsednik sekcije za sadjarstvo na Gospodarski zbornici Slovenije Boštjan Kozole.
Sprememba programa razvoja podeželja
»To je katastrofalno. Nobeno sadjarstvo na svetu do zdaj ne pomni dveh tako hudih pozeb zapored,« pravi Kozole, direktor Evrosada, največjega pridelovalca jabolk pri nas. Obsežnost škode je delno posledica zelo zgodnjega cvetenja, pojasnjuje predsednik Strokovnega sadjarskega društva Slovenije Robert Veberič.
Ob drugi tako hudi pozebi zapored je težko govoriti, da gre za stoletni dogodek. Posledice podnebnih sprememb zahtevajo svoj davek tudi od kmetijske pridelave v Sloveniji. Predsednik sekcije sadjarjev Kozole se je z ministrom za kmetijstvo Dejanom Židanom in državno sekretarko Tanjo Strniša sestal v petek in tudi včeraj ter predlagal spremembo programa razvoja podeželja, s katero bi zmanjšali administrativne ovire pri investicijah v gradnjo namakalno-oroševalnih sistemov.
Z evropskimi sredstvi bi po besedah Kozoleta lahko razmeroma hitro opremili polovico od 4000 hektarov slovenskih sadovnjakov. Manjkajoči denar bi prispevala država z zvišanjem sedanjega 50-odstotnega vložka in sadjarji. Tisti, ki jih je pozeba prizadela že drugo leto zapored, bi iz slovenskega regionalno-razvojnega sklada dobili dveletna posojila z minimalno obrestno mero. Za opremo vseh 4000 hektarov sadovnjakov z namakalno-oroševalnimi sistemi bi po ocenah Kozoleta potrebovali 35 milijonov evrov, vode za to je v Sloveniji po njegovem mnenju dovolj. Minister Židan je predlog načelno podprl, a pred uresničitvijo ga čakata še vladni in parlamentarni postopek, spremembo programa razvoja podeželja pa mora potrditi tudi evropska komisija.
Edina rešitev oroševanje
Postavitev sistemov oroševanja je edina rešitev za slovensko sadjarstvo, je prepričan Kozole. Sistemi delujejo tako, da se vključijo, ko je temperatura zraka še nad lediščem. Sadno drevje orošujejo z vodo, ki na njem zamrzne. Mikroklima, ki se ustvari znotraj ledu, pa plodove in cvetove zaščiti pred zmrzaljo. Tako se ohrani več kot 90 odstotkov pričakovanega pridelka, kažejo podatki iz tujine.
V Južni Tirolski, kjer pridelajo največ jabolk v EU in ki je zaradi bližine Alp in Padske nižine prav tako izpostavljeno spomladanski pozebi, imajo oroševalne sisteme vgrajene na več deset tisoč hektarih nasadov. Tudi v Sloveniji jih že ima nekaj sadjarjev, vendar jih je v kritični noči s četrtka na petek deloval manj kot odstotek.
Hkrati s spremembo programa razvoja podeželja Kozole predlaga zvišanje sofinanciranja zavarovalnih premij v kmetijski pridelavi zaradi neugodnih vremenskih razmer na 50 odstotkov, kot je veljalo pred leti. V sadjarstvu te zavarovalne premije država sofinancira 40-odstotno, v vinogradništvu 30-odstotno, v živinoreji in pridelavi poljščin pa 20-odstotno. Predstavniki sadjarjev se bodo z ministrstvom za kmetijstvo v prihodnjih dneh pogovarjali tudi o interventni pomoči po pozebi. »Zavedamo se, da nismo edini, ki potrebujemo pomoč in ne moremo vsako leto trkati na vrata. Prav zato smo predlagali sistemske rešitve,« je prepričan Kozole.
Manj bo tudi meduNedavna pozeba je med drugim močno prizadela akacijo, na kateri po besedah predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča letos paše za čebele ne bo. Ker je tretjina slovenskega medu akacijevega, čebelarji tako pričakujejo za tretjino manj pridelka.
