Pridelek pšenice bo letos manjši, a kakovostnejši

Ljubljana – Letošnji pridelek pšenice bo količinsko za okrog 30 odstotkov manjši od lanskega, ko je bilo po uradnih podatkih požetih 172 tisoč ton. Bo pa zato po prvih ocenah kakovost nekoliko boljša, napovedujejo strokovnjaki slaba dva tedna pred žetvijo.

Razlog za slabši pridelek je bila že setev v času velike moče jeseni, ko je bilo veliko površin posejanih na silo, potem pa sneg v spomladanskem času in zdaj še suša in vročina, je razmere med drugim povzela Tatjana Zagorc, koordinatorka žitne verige in direktorica agroživilske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Uvod v letošnjo žetev bo spravilo ječmena, katerega žetev se bo, če le ne bo ponagajalo vreme, začela prihodnji teden, kot napovedujejo iz Pomurja. Na sestanku predstavnikov žitne verige pred dnevi pa so poleg prvih ocen pridelka in dogovora, da bodo zaradi vremenskih razmer, ki so vplivale na pridelek, prilagodili hektolitsko težo v kakovostnih parametrih odkupa, govorili tudi o cenah.

»Pri ceni se je pokazalo, da kmetje želijo akontacijsko ceno in da je ta postavljena zelo visoko pri 190 evrih za tono. Mi trdimo, da če je akontacijska cena, naj bo ta nekje pri sto evrih, na dogovorjeni datum je pa poračun. To pomeni, da se vedno doplača nekaj k akontacijski ceni. Ne gre, da bi določili previsoko akontacijsko ceno, potem pa bi se izkazalo, da je tržna cena sploh nižja od akontacijske in poračuna preprosto ne bi bilo. Okrog tega se torej še razhajamo,« je pojasnila Zagorčeva.

Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije je prva ocena lastne cene, katere sestava je na stroškovni strani za odstotek nižja od lanske, na prihodkovni strani pa so upoštevali hipotetična izhodišča novih pogojev skupne kmetijske politike, in sicer plačilne pravice, proizvodno vezano plačilo za strna žita in zelena komponenta. Ob upoštevanju različnih kombinacij se lastna cena pridelave pšenice giblje med 165 in 183 evrov na tono. Predstavniki kmetov so poudarili izrazito višje stroške na nabavni strani semenskega materiala in fitofarmacevtskih sredstev v primerjavi s konkurenco okoliških držav.

Medtem ko predstavniki zadrug izpostavljajo stroške organizacije odkupa, česar jim v žitni verigi ne odrekajo, pa je dejstvo, da so nekateri organizatorji odkupa že naredili bistveni premik naprej pri pogodbeni pridelavi ter nenazadnje modernizaciji sprejema in ločevanja pšenice, medtem ko drugi ostajajo pri starih praksah.

Cena je pomemben faktor, vendar pa jo predvsem oblikuje trg, ne le indikatorske cene evropskih žitnih borz, poudarjajo v odkupovalnih družbah. Po napovedih Zagorčeve bodo ob letošnjem odkupu pridelka uporabljeni trije že uveljavljeni modeli odkupa pšenice: terminski zakupi, prodaja z akontacijsko ceno s kasnejšim poračunom in drseče tedenske cene. »Slovenski pridelovalci se morajo odločati za enega od omenjenih, saj še niso v položaju, ko bi imeli dovolj skladiščnih kapacitet, kar bi jim omogočalo čakanje na ugodno ponudbo, kar pa tudi prinaša velika tveganja. Zagotovo špekulacija na trgu lahko prinaša dobiček, prepogosto pa izgubo.«

3000 pogodb že daje stabilnost žitni verigi

Ob vse bolj poudarjanem pomenu pogodbene pridelave in praksi terminskih zakupov pri večjih pridelovalcih ne preseneča, da imajo mlinsko predelovalna podjetja po doslej znanih podatkih sklenjenih okrog 3000 pogodb. To pa je po prepričanju Zagorčeve »tista osnova, ki daje stabilnost žitni verigi«. Po njenem za zdaj sicer še ni mogoče napovedovati količin letošnjega pridelka niti odkupa. Poudarja pa, da ne glede na vse računajo, da bodo v prvi rundi odkupa, do kmetijsko živilskega sejma Agre v Gornji Radgoni, odkupili večino tržnega pridelka slovenske pšenice, torej med 50 do 60 tisoč ton.

»Ali bomo to res dosegli ali ne, je seveda odvisno od partnerskih povezav. Vedeti moramo, da eno od večjih kmetijskih podjetij da na trg tudi po 10.000 ton pšenice naenkrat. Problem bi lahko bil, če bi jo zaradi tržnih razmer prodali drugje. Mislim pa, da so te povezave že tako trdne, da bo ostala ta pšenica pri nas,« je prepričana Zagorčeva.

Prekmurski kmet in predstavnik Sindikata kmetov Slovenije Franc Küčan po sestanku predstavnikov žitne verige ni bil najbolj zadovoljen s pripombo največjih odkupovalcev, ki pričakujejo tudi od kmetov bolj tržno obnašanje, češ, da bi ti vendarle morali bolj upoštevati, da z odkupom slovenske pšenice kupujejo tudi tržno blagovno znamko, za katero naj bi plačali več. Zato je pred novim sestankom partnerjev v žitni verigi (23. junija) ob dnevu pšenice v Rakičanu napovedal, da bodo vztrajali pri izhodiščni odkupni ceni 190 evrov za tono.

V Žitu, kjer letno odkupijo 55.000 do 60.000 ton slovenske pšenice, so si po besedah predsednika uprave Janeza Bojca določene količine letošnjega pridelka slovenske pšenice že zagotovili s terminskimi zakupi, drugo si bodo tako kot lani zagotavljali z neposrednimi dogovori in odkupom ob žetvi na podlagi cene, ki jo bodo določili in jo po potrebi prilagajali glede na kakovost.