Tiskane izdaje
Zaradi pogostega enačenja z marihuano, sorodnico z vsebnostjo THC, ene najbolj priljubljenih rekreativnih drog, se je industrijska konoplja znašla na črni listi prepovedanih rastlin za gojenje. Ponekod je tako še danes. Njen potencial tako še zdaleč ni izkoriščen, kar pomeni veliko prostora za prihodnjo rast. Po ocenah časnika Hemp Biz Journal naj bi globalni trg industrijske konoplje do konca leta 2020 zrasel s 500 milijonov na 1,5 milijarde dolarjev. Po nekaterih drugih virih je že danes vreden vsaj pol toliko. Ameriška kongresna raziskovalna skupina ga je, denimo, že leta 2013 ocenila na več kot 800 milijonov dolarjev, od tega naj bi za izdelke iz industrijske konoplje samo potrošniki v ZDA že takrat namenili pol milijarde dolarjev.
Klik na infografiko jo odpre v večjem formatu. Infografika: Delo
Američani največji uvozniki …Američani so od nekdaj tesno navezani na industrijsko konopljo, ki je bila nekoč celo med najbolj razširjenimi kmetijskimi rastlinami. Aktivno so se za njeno komercializacijo zavzemali že očaki ameriškega naroda George Washington, Thomas Jefferson in John Adams, na papirju iz konoplje so spisali celo osnutek ameriške ustave, Henry Ford pa je iz konoplje in drugih naravnih materialov naredil avtomobil …
Zato je morda še toliko bolj zanimivo, da ZDA danes ne moremo uvrstiti med največje svetovne proizvajalke industrijske konoplje. Še več, v največjem svetovnem gospodarstvu, kjer je že nekaj časa dovoljeno pridelovanje marihuane za medicinsko in rekreativno rabo, se zaradi dolgoletne prepovedi gojenja industrijske konoplje, ki kljub dekriminalizaciji leta 2014 vztraja v nekaterih zveznih državah, in zamotane zakonodaje v drugih zgolj redki odločajo za skok v to industrijo. Med prvimi so se za obsežnejšo pridelavo odločili ameriški staroselci, a pot od največje porabnice in svetovne uvoznice do največje proizvajalke se s tem šele začenja.
… Kitajci, Kanadčani in Evropejci največji proizvajalci
Med največjimi proizvajalci na svetu je danes nedvomno Kitajska, ki je tudi največja izvoznica vlaken industrijske konoplje v ZDA. Sledijo Kanada, ki v ZDA izvaža konopljina semena in olja, in evropske države, med katerimi je daleč največja pridelovalka Francija.
Na francoskem podeželju je po oceni Evropskega združenja industrijske konoplje (EIHA) pridelovanju rastline letos namenjenih skoraj 15.000 hektarov, v celotni EU pa približno dvakrat več, torej 30.000 hektarov. Kljub izredni rasti – industrijska konoplja raste danes na približno štirikrat večji površini kot leta 2011 – je to še vedno niša v kmetijstvu. V Sloveniji je bilo, denimo, leta 2015 po oceni EIHA za njeno gojenje namenjenih okoli 500 hektarov, po oceni državnega statističnega urada (Surs) celo nekoliko manj (430 hektarov). Koruza in pšenica sta, za primerjavo, rasli na 37.743 in 30.734 hektarih.
Iskanje poslovnih
Toda trend je jasen. Medtem ko se pridelovalne površine žita zmanjšujejo, se industrijska konoplja, ki se je še leta 2010 razprostirala čez skromnih 31 hektarov, širi. Iz zadnjega poročila EIHA je mogoče razbrati, da je v Sloveniji za gojenje te raznovrstne rastline namenjenih precej več površin kot lani. A tu velja opozorilo, da se evropsko združenje lahko tudi moti, saj je, po oddanih vlogah za pridelavo sodeč, uradnih površin toliko, kot jih prikazuje državna statistika.
Nekolikšen padec proizvodnje bi bil pravzaprav razumljiv in ga je pripisati poporodnim krčem te nove industrije. Po veliki medijski izpostavljenosti industrijske konoplje in poslovnih priložnostih, ki jih prinaša, se je namreč število pridelovalcev in obdelovanih površin izrazito povečalo – za 14-krat v petih letih. A danes marsikdo obžaluje svojo odločitev. Sejalo se je namreč na veliko, pridelovalci pa potem niso vedeli, kaj narediti s pridelkom. Težave imajo že pri žetvi. V Sloveniji ni ustreznih kombajnov, pridelovalci žita pa jih zaradi nevarnosti poškodb – konoplja je izredno žilava rastlina, ki zraste tudi več kakor štiri metre v višino in se ovija okoli vrtljivih delov kombajna – preprosto ne želijo posojati.
Izziv za državo? Kmetijski minister Dejan Židan je pred časom očitke o neaktivnosti sicer zavrnil in proizvajalce pozval k združevanju v zadruge in kooperative, da bi lahko kandidirali na razpisih za nepovratna sredstva. Koristi bi bile lahko večplastne. Konoplja izredno učinkovito čisti ogljikov dioksid iz ozračja, zaradi širokih možnosti uporabe lahko prinese nova delovna mesta, hkrati je tudi izredno nezahtevna za gojenje. Do svoje polne velikosti zraste v 120 dneh, donos na hektar pa je, če je okoli 1500 evrov – do štirikrat večji kot pri pšenici in do petkrat večji kot pri koruzi.
