Tiskane izdaje
Dobrovo - V Goriških Brdih, na Krasu in v Vipavski dolini te dni trgajo zadnje sorte letošnjega pridelka grozdja. V Kleti Brda v Dobrovem so tako s tradicionalno novinarsko trgatvijo danes uradno končali letošnjo trgatev. V zgodovino se bo zapisala kot ena boljših, pravi Silvan Peršolja, direktor največje zadružne kleti v Sloveniji.
Vremenske razmere so bile ugodne, z izrazito toplotno inverzijo med dnevom in nočjo, kar se v vinih pokaže kot poudarjena aromatika z izraženimi sortnimi značilnostmi. Poleti je bilo obilo sonca, hkrati pa je bila razporeditev padavin optimalna. S prilagoditvijo opravil v vinogradu so ohranili kakovost kljub visokim temperaturam. V klet so prevzeli 6,5 milijonov kilogramov grozdja, kar je za 15 odstotkov več kot lani, kakovost grozdja pa je bila odlična.
V Kleti Brda so s trgatvijo zgodnjih sort za penine začeli 26.avgusta. V prvi polovici septembra so nadaljevali z belimi sortami. Rdeče sorte so začeli trgati v drugi polovici septembra, ko so tudi te optimalno dozorele.
»Kdorkoli se pritožuje nad letošnjim pridelkom, ni prav iskren. S trgatvijo praktično zaključujemo danes, ostalo je le še nekaj vinogradov rebule, ki jih puščamo v posebne namene,« je povedal Peršolja.
Priložnost več za promocijo
Trgatev v Kleti Brda sicer izkoristijo tudi za promocijo na tujih trgih, saj nanjo povabijo poslovne partnerje iz tujine, ki tako neposredno spoznajo izvor vina, naravne danosti, način dela in gostoljubnost vinogradniških družin. Letos so se vabilu odzvali poslovni partnerji iz ZDA, Avstrije, Srbije in BiH. »Razumevanje področja skozi osebno doživetje je pomembno marketinško orodje, predvsem na tujih trgih, kjer si Slovenija zadnja leta pospešeno utira prodajne poti,« pravi Andrej Valentinčič, vodja trženja v tej briški kleti.
Povabilu na letošnjo novinarsko trgatev - tokrat je potekala v strmem, terasastem vinogradu pri Tončevih v Višnjeviku - se je odzval tudi Alex Hunt, direktor nabave pri Berkmann Wine Cellars, ki sodi med deseterico najboljših trgovcev z vini v Veliki Britaniji. Z vini oskrbuje predvsem restavracije po vsej državi, na leto jim proda 9 milijonov steklenic vina, med njimi tudi slovenska, briška, ki za zdaj, kot je povedal, predstavljajo le 0,5 odstotka njihove skupne prodaje. Na delavnici, ki so jo pripravili v okviru dogodka, je brez dlake na jeziku ocenjeval predstavljena vina in povedal, s katerimi in zakaj so uspeli na angleškem trgu, kjer so z belim pinotom, denimo prekosili Francoze, s sivim pinotom pa Italijane. Pa tudi, zakaj njihova odlična rebula še ni prepričala Otočanov.
Herojsko vinogradništvo
Klet Brda je tudi del evropske zgodbe, poznane kot Viticultura eroica (herojsko vinogradništvo). Na novinarski trgatvi je pojem oz. pomen te zgodbe podrobneje predstavil Roberto Gaudio, direktor italijanskega inštituta Cervim, ki raziskuje in posebej izpostavlja vina, pridelana na strmih področjih, terasah ali na višje ležečih predelih (v Švici ga pridelujejo celo na 1500 metrih nadmorske višine), kar zahteva tudi veliko ročnega dela. »Pridelava grozdja na takšnih legah je res zahtevna in tudi dražja, vendar pa so iz njega pridelana vina s posebnim, edinstvenim karakterjem,« priznava enolog Darinko Ribolica. Vsaka lega ima svoje značilnosti, ki jih je treba razumeti in na njih prilagoditi pridelavo s sortami, ki bodo na določenih rastiščih dale največ. To upoštevajo tudi v njihovi kleti.
V Kleti Brda je sonaravno kmetovanje način dela in poslanstvo predanosti področju, s čemer se ohranja kulturna krajina in delovna mesta. »Trmasti Brici obdelujejo vinograde tudi na strminah, kjer kakršnakoli druga kmetijska pridelava ni mogoča, avtohtone in tradicionalne sorte grozdja pa so se tu prilagodile okolju. Pogled na vinogradniško strmino ali teraso pove, da si prizadevamo ohraniti stoletno tradicijo in hkrati ponuditi vino po današnjem okusu,« poudarja direktor Peršolja.
