Proti sedemkratnemu povišanju prispevkov za kmete

Ljubljana – Lanska sprememba zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter sprememba pravilnika, po katerem se močno zvišuje zavarovalna osnova kmetom, nosilcem kmetijskega gospodarstva, je s prvimi izračuni dvignila na noge prizadete kmete.

V obeh krovnih organizacijah si prizadevajo za razveljavitev pravilnika, ki ne upošteva posebnih okoliščin na kmetiji. Potem ko so s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) že pretekli mesec poslali na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dopis, v katerem odgovorne podrobneje seznanjajo z nastalo problematiko, ki bi jo bilo nujno treba ustrezno rešiti, svoja stališča pa so javno predstavili tudi v sindikatu kmetov, so včeraj imeli priložnost to storiti še na delovnem sestanku, ki so ga sklicali na ministrstvu.

Zaradi spremenjenih predpisov se nosilcu kmetijske dejavnosti v primerjavi s prejšnjo ureditvijo tudi do sedemkrat zvišujejo prispevki za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri nosilcu 130-hektarske kmetije v severovzhodni Sloveniji, denimo, s 180 evrov na 1200 evrov na mesec. Nosilec dejavnosti na tej kmetiji ni prejel dohodninske odločbe, na katero bi se vsaj pritožil, ampak le obvestilo, na podlagi katerega so mu začeli zaračunavati višje prispevke.

»Problem je, ker se celoten dohodek, oni to imenujejo dobiček, pripiše enemu zavarovancu, in ne vsem zavarovancem na kmetiji sorazmerno kot do zdaj. S tem novim sistemom se kmet, nosilec dejavnosti, izenači s samostojnim podjetnikom, pri katerem zaposleni predstavljajo za s. p. strošek, na kmetiji pa drugi pokojninsko in invalidsko zavarovani niso strošek, torej ne gre v stroške. To je ključno vprašanje. Ocenjujemo, da gre za napako oziroma za nezavedno dejanje in bomo pač to poskušali bolj kot ne tehnično rešiti. Sicer je nujna sprememba zakona. Če je bilo pa to namenoma narejeno, bo treba pa v nadaljevanju doseči politični dogovor o tem,« pravi direktor KGZS Branko Ravnik.

Po starem se je dobiček (pravilno bi bilo »dohodek«) celotnega kmečkega gospodarstva, ki je bil sestavljen iz dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, dohodka iz druge in dohodka iz dopolnilne dejavnosti, najprej ugotovil za celotno kmečko gospodarstvo, nato pa se je sorazmerno porazdelil na vse kmečke zavarovance in je bila tako zavarovalna osnova določena na podlagi porazdeljenega dobička, pojasnjujejo na zbornici. In še, da bodo posledice nove ureditve, ki se kratkoročno kažejo predvsem v višjih prispevkih za socialna zavarovanja, povzročile tudi nepravilnosti pri izračunih pokojnin.

Stališče ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki so ga predstavili na delovnem sestanku s predstavniki obeh ključnih organizacij kmetov, je, da se prispevki za kmete obračunavajo tako kot prej, konkretne rešitve pa so v domeni ministrstva za finance.