Tiskane izdaje
Ministrstvo za kmetijstvo želi, da bi v okviru preprečevanja krize na trgu s sadjem in zelenjavo zaradi ruskega embarga čim več hrane umaknili s trga tako, da bi jo dobili pomoči potrebni. Slovenija v okviru evropskega ukrepa trenutno umika s trga 3000 ton jabolk, hrušk in paradižnika.
»Želimo, da pomemben del tega pride preko Rdečega križa Slovenije in Slovenske Karitas do ljudi, ki to hrano potrebujejo,« je poudaril Židan, ki sicer izpostavil glavni namen svetovnega dneva hrane: spomniti čim širšo javnost, da je od 7 milijard ljudi, ki živijo na zemeljski obli, vsaj milijarda ljudi lačnih, dnevno podhranjenih. Tudi v Evropi se kar blizu 50 milijonov ljudi sooča s problemom, da nimajo zadostnih dnevnih količin hrane. »To je dan, ko moramo razmišljati, kako dobrine, ki jih je nekje veliko preveč, zato tudi težave z zavržki hrane, pripeljati do ljudi, ki jim hrane primanjkuje.«
Posredna škoda embarga
Zaradi ruskega embarga na hrano iz EU je prizadetega za 5,4 milijarde evrov evropskega izvoza hrane v to državo. Slovenija letno izvozi v Rusijo za okrog 30 milijonov evrov, vrednost količin hrane, ki je pod embargom, pa je 10 do 11 milijonov evrov. »Neposredni strošek torej ni velik, slovenski izvoz skupaj je čez 800 milijonov evrov, in tudi za ta izpad se da poiskati alternativni trg,« meni minister. Večja težava je sekundarni učinek embarga in to so viški hrane v Evropi, ki znižujejo cene prehranskih proizvodov in marsikje tudi onemogočajo prodajo.
Zato je po dogovoru z EU med ukrepi tudi umik sadja, ki ga v Sloveniji pridelamo dvakrat več, iz prodaje na trgu. »Umika s trga tako, da se hrana, ki se ne more prodati oz. dobi tako kakovost, ki je primerna za predelavo, umakne v predelavo ali pa se tudi uniči. Čim več presežkov hrane pa se naj usmeri v humanitarne organizacije in preko njih do ljudi, ki to hrano potrebujejo. Seveda gre k humanitarnim organizacijam hrana, ki je najboljše kakovosti,« je poudaril minister.
»Drugi ukrep, ki ga izvajamo, je dodatno krizno komuniciranje s slovenskim potrošnikom, kjer posebej poudarjamo pomen iskanja lokalne hrane na lokalnem tržišču. Tretji ukrep je pospešena, povečana kontrola na segmentih, kjer je velika verjetnost, da prihaja do spremembe etiket oz. porekla. To so predvsem jabolka, perutninsko meso, v naslednjih tednih bo dodaten poudarek tudi na svinjskem mesu, pri katerem je trenutno kriza najbolj občutna.«
Zaradi 4-odstotnih presežkov svinjine je v skoraj vseh evropskih državah cena padla tudi za 30 ali 40 odstotkov. Trgovinski sistemi skušajo tako posredno od kmetov odkupovati prašiče po ceni, ki je daleč pod proizvodno. »Menimo, da je to družbeno neodgovorno dejanje. V Evropi imamo tudi prve primere, ko so trgovinski sistemi začeli sklepati posebne pogodbe s kmetijskimi proizvajalci in sicer za odkup po proizvodnih cenah. To bomo poskušali dogovoriti tudi pri nas,« je povedal minister Židan.
Pohvala kakovosti doniranega sadja
Aktivnosti Rdečega križa in Slovenske Karitas v zvezi z razdeljevanjem jabolk oz. določenih vrst zelenjave, ki jih zaradi ruskega embarga zdaj razdeljujejo socialno ogroženim predstavila še generalna sekretarja obeh humanitarnih organizacij - dr. Danijel Starman (Rdeči križ Slovenije) in Imre Jerebic (Slovenska Karitas). Oba sta poudarila zadovoljstvo z akcijo ministrstva za doniranje sadja in zelenjave, ki je stekla hitro in konkretno. Pohvalila sta tudi kakovost doniranega sadja.
Generalni sekretar Rdečega križa Slovenije je predstavil še letošnjo akcijo »Drobtinica«, ki so v sodelovanju z donatorji ob svetovnem dnevu hrane pripravljajo že 14. leto zapored. Z njo dopolnjujejo programe socialne pomoči otrokom iz socialno šibkejših okolij, ozaveščajo slovensko javnost glede vse bolj pereče problematike nezadostne ali nepravilne prehrane osnovnošolcev ter vzpodbuja čut za solidarnost s tistimi, ki so se znašli v stiski. Po večini krajev v Sloveniji bo potekala v soboto dopoldne, ko bo na stojnicah v zameno za prostovoljne prispevke mogoče dobiti kruh in pecivo.
