Sistemski zakon za agrarne skupnosti

Ljubljana - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je po dobrih dveh letih usklajevanj za obravnavo na vladi pripravilo predlog novega sistemskega zakona o agrarnih skupnostih. Te razpolagajo s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči v skupnem obsegu več kot tri odstotke ozemlja Slovenije.

Predlog zakona o agrarnih skupnostih odgovarja na aktualne probleme agrarnih skupnosti v Sloveniji. Med temi izstopa oteženo, v nekaterih primerih pa celo onemogočeno upravljanje in razpolaganje z nepremičnim premoženjem članov skupnosti zaradi solastnine ali skupne lastnine večjega števila oseb.

Predlog zakona, ki je pripravljen za obravnavo na vkladi, ureja skupno upravljanje s solastnino oziroma skupno lastnino članov agrarne skupnosti, temeljna načela delovanja skupnosti in organiziranost agrarnih skupnosti kot premoženjske skupnosti; ureja področje zastopanja in članstva v agrarni skupnosti; odločanje, poseben postopek dedovanja in tudi prenehanje agrarne skupnosti.

Med drugim določa, da je namen agrarnih skupnosti trajno zagotavljanje boljšega gospodarjenja s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči v lasti članov agrarnih skupnosti, skupno uresničevanje interesov prebivalcev na podeželju ter ohranjanje poseljenosti podeželja.

Agrarnim skupnostim v Sloveniji je bilo v preteklosti v okviru denacionalizacijskih postopkov vrnjenih več kot 77.000 hektarov zemljišč, kar predstavlja skoraj 3,7 odstotka celotne površine Slovenije.

V registru po posameznih upravnih enotah po Sloveniji je vpisanih 638 agrarnih skupnosti, od tega največ na območju upravne enote Sežana, in sicer 63.  Po registru je v 545 potencialno aktivnih agrarnih skupnostih dobrih 18.000 članov. Analizo stanja na področju agrarnih skupnosti je po naročilu kmetijskega ministrstva in na podlagi podatkov upravnih enot pripravil Gozdarski inštitut Slovenije, kjer pa ugotavljajo, da agrarne skupnosti podatkov ne aktualizirajo.