Tiskane izdaje
Ljubljana − Vladni odbor za gospodarstvo je danes dokončno sprejel zahtevo za geografsko izključitev celotnega ozemlja Slovenije za pridelavo gensko spremenjenih rastlin MON810, 1507, Bt11, GA21, 59122, MIR604, Bt11xMIR604xGA21 in 1507x59122. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo zahtevo posredovalo evropski komisiji do roka, to je do 3. oktobra 2015.
Zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin (GSO), ki je bil objavljen v uradnem listu v petek, 25. 9. 2015 (URL RS št. 69/15), je v slovenski pravni red prenesel določbe iz direktive ES 2015/412 o možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo pridelavo GSO na svojem ozemlju. Republika Slovenija ima možnost, da v prehodnem obdobju šestih mesecev od uveljavitve direktive 2015/412/EU, to je do 3. 10. 2015, zahteva geografsko izključitev za pridelavo gensko spremenjenih rastlin (GS rastline) tudi za GS-rastline, ki so že odobrene, in za GS-rastline, ki so v postopku odobritve.
Slovenija bo to možnost do predpisanega roka tudi izkoristila. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo zahtevo vložilo za naslednje gensko spremenjene rastline, in sicer za osem koruz z oznakami MON810, 1507, Bt11, GA21, 59122, MIR604, Bt11xMIR604xGA21 in 1507x59122. Vladni odbor za gospodarstvo je zahtevo danes dokončno sprejel, zato obravnave na redni seji vlade ne bo.
Kot je pojasnil resorni minister Dejan Židan, je bil zakon o omejevanju in prepovedi pridelave GSO objavljen pretekli petek in je začel veljati takoj, odbor za gospodarstvo pa ima pooblastilo, »da lahko posamezne zadeve sprejme tudi v imenu vlade in se reče, da je sprejela vlada. Tako je danes v bistvu odbor s pooblastilom vlade sprejel sklep o zahtevi za izključitev celotnega geografskega območja Slovenije za koruzo, ki je v EU že registrirana (MON 810) in za sedem, ki so v postopku registracije pri evropski komisiji. To omogoča, da mi formalno pošljemo po foprmalni proceduri kot ministrstvo za kmetijstvo v skladu z zakonom zahtevo za izključitev celotne Slovenije za pridelavo teh vrst koruze.«
Slovenija bo tako GSO čista, vsaj po pridelovalni plati. To pa nam omogoča tudi dejstvo, da imajo vse države okrog nas enako stališče, saj bi sicer mi imeli težavo, če bi imele sosednje države drugačnega, saj kakorkoli pelod leti daleč, še pojasnjuje minister. Na pripombo, da pa imamo po drugi strani še vedno uvoz, kjer GSO koruza prisotna, pa dodaja: »Tako je, s tem zakonom ne rešujemo vse GSO problematike, rešujemo pa tisto, da ne vnašamo v naše naravno okolje genetsko spremenjenih rastlin, ker ko se enkrat vnesejo, se dokončno vnesejo.«
Ob očitku o dvoličnosti, da imamo na eni strani popolno prepoved gojenja, na drugi pa lahko te rastline posredno vendarle prihajajajo k nam, ker je v EU dovoljen njihov uvoz, je njegov odgovor, da moramo rešiti tudi to. »Kljub vsemu smo morali najprej zaščititi teritorij, da te pridelave pri nas ne bo, naslednji korak je, da bomo že zelo veliko naredili s tem, če bomo uspeli izpogajati na ravni EU obvezno označitev posredne uporabe. Ampak tu je Evropa razdeljena pol na pol in taki sklepi se lahko sprejmejo samo, ko je kvalificirana večina zato.«
